De Villepin zanikal vpletenost v zaroto

Pariz - Nekdanji francoski premier Dominique de Villepin je zanikal vpletenost v zaroto, s katero je domnevno hotel diskreditirati francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja, v času, ko sta si oba prizadevala za predsedniški položaj.

De Villepin je osumljen, da je pomagal objaviti lažni seznam lastnikov računov na luksemburški banki Clearstreamm med katerimi je bil tudi francoski predsednik Nicolas Sarkozy. Navedeni na seznamu naj bi od preprodajalcev orožja prejeli podkupnino.

De Villepin, ki je včeraj prvič stopil na zatožno klop, je mirno dejal, da leta 2004 ni igral nobene vloge v poskusu očrnitve sedanjega francoskega predsednika ter poskusu, da bi mi preprečili prevzeti vajeti v stranki in državi. Tedaj sta si namreč oba, tako De Villepin kot Sarkozy, prizadevala postati naslednika predsednika Jacquesa Chiraca.

Predsedujoči sodnik je De Villepnia včeraj vprašal, ali je preiskovalnim sodnikom posredoval lažni dokument, na kar je nekdanji francoski premier odločno odgovoril z "ne". Dejal je, da je obveščevalni službi le naročil preiskavo seznama, za katerega je menil, da predstavlja "resno mednarodno grožnjo". "Na tem sestanku ni bilo ime Nicolasa Sarkozyja ali katero koli drugo ime nikoli omenjeno v povezavi s temi nejasnimi posli," je dejal De Villepin.

Tej izjavi pa nasprotuje pričanje upokojenega vohuna, generala Philippa Rondota, čigar zaseženi zapiski dokazujejo, da je bil De Villepin "obseden" s Sarkozyjem in da mu je naročil, naj svojo preiskavo usmeri na račune z njegovim imenom.

De Villepinu grozi do pet let zaporne kazni

De Villepinu v primeru, da ga bo sodišče spoznalo za krivega, grozi do pet let zaporne kazni in denarna kazen v višini 45000 evrov. Nekdanji primer obtožbe sicer vztrajno zanika in trdi, da primer nikoli ne bi prišel pred sodišče, če se Sarkozy ne bi vmešaval v delo sodstva.

Sicer pa je nekdanji francoski premier v ponedeljek vložil tožbo proti predsedniku Sarkozyju, potem ko je ta njega in ostale obtožence v primeru že označil za krive, s čimer je po mnenju De Villepina kršil njegovo pravico do domneve nedolžnosti.