Del Pontejeva: Mladić in Karadžić bosta končala v Haagu

Haag - Glavna tožilka haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla Del Ponte je danes na svoji zadnji novinarski konferenci pred iztekom mandata izrazila prepričanje, da bosta glavna haaška obtoženca Ratko Mladić in Radovan Karadžić končala v Haagu, upa pa, da se bo to ob pomoči Evropske unije zgodilo kmalu. Varnostni svet ZN pa je pozvala, naj haaško sodišče ohrani toliko časa, dokler ju ne bodo prijeli in jima sodili.

Haaško sodišče naj bi postopke končalo do leta 2010

"Prepričana sem, da bo Varnostni svet ZN sprejel dobro odločitev in da ne bo zaprl sodišča, dokler omenjena ne bosta stopila pred sodišče," je dejala Del Pontejeva na svoji zadnji novinarski konferenci po osmih letih na položaju. Haaško sodišče, ki je bilo ustanovljeno leta 1993, naj bi sicer načeloma procese na prvi stopnji končalo leta 2008, prizivne postopke pa do leta 2010.

"Osebno sem razočarana, vendar to ni neuspeh ne zame, ne za sodišče, ne za tožilstvo, niti za nekaznovanost, gre samo za vprašanje časa," je še dejala Del Pontejeva, ki je prepričana, da bosta Karadžić in Mladić po 12 letih na begu končala v Haagu.

"Žalosti me, da moram še vedno govoriti o njima. Dejstvo, da sta Mladić in Karadžić še vedno na prostosti, je madež na našem delu, saj sta najvišja predstavnika, ki sta odgovorna za zločine v BiH, in sodišče je bilo ustanovljeno za sojenje najvišjim predstavnikom," je dejala.

Karadžić in Mladić odgovorna za smrt več kot 200.000 ljudi

Karadžić in Mladić sta obtožena vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti med vojno v BiH (1992-1995), v kateri je umrlo 200.000 ljudi. Obtožena sta tudi za genocid v Srebrenici julija 1995, ko so srbske sile po zavzetju enklave pobile najmanj 8000 Bošnjakov.

Del Pontejeva se je tudi poklonila vsem žrtvam vojn na območju nekdanje Jugoslavije in pozvala k njihovi boljši zaščiti med sodnimi postopki. "Naše povezave, naš odnos so bili najpomembnejša motivacija za naše delo," je dejala in izrazila nasprotovanje pravici obtoženih do navzkrižnega zasliševanja žrtev, prič na procesih. "Žrtev ne bi smeli znova mučiti s tem zelo krutim procesom," je dejala. Izrazila je tudi nasprotovanje praksi, da lahko obtoženci med prazniki odidejo na oddih domov.

Smrt Miloševića največje razočaranje

Del Pontejeva je sprva nameravala položaj glavne haaške tožilke zapustiti septembra letos, ko se ji je iztekel osemletni mandat, a je junija na prošnjo generalnega sekretarja ZN Ban Ki Muna pristala, da na položaju ostane do 31. decembra. Na položaj jo je avgusta 1999 imenoval VS ZN, ko je nasledila Kanadčanko Louise Arbour. Do septembra 2003 je bila hkrati tudi glavna tožilka Mednarodnega sodišča za Ruando, nato pa so to funkcijo ločili in je ostala na sodišču za nekdanjo Jugoslavijo.

Kot svoj največji dosežek na položaju glavne haaške tožilke je v nedavnem pogovoru označila aretacijo in izročitev bivšega srbskega in jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića. Kot največje razočaranje pa njegovo smrt 11. marca lani samo dva meseca pred koncem sojenja in izrekom sodbe za dejanja, ki so privedla do razpada nekdanje SFRJ.

V mandatu Del Pontejeve 63 obsodb

Kot je takrat povedala, so v njenem mandatu 92 obtožencev izročili, 63 pa obsodili, šest od desetih ubežnih obtožencev pa so prijeli, med njimi tudi hrvaškega generala Anteja Gotovino 7. decembra 2005 v Španiji. Na begu so tako sedaj samo še štirje obtoženci, vendar pa sta med njimi tudi najbolj iskana, Mladić in Karadžić. Haaško sodišče je v času njenega mandata tudi ugotovilo, da je bil v Srebrenici leta 1995 storjen genocid, posilstvo pa je prvič uvrstilo med zločine proti človečnosti.

Zaradi nekompromisnosti, vztrajnosti in odločnosti je dobila kar nekaj vzdevkov, med drugimi "novi gestapo" in "poosebljena trma", nekateri pa so ji oporekali tudi političnost, Srbi in Hrvati pa pristranskost.

Del Pontejevo bo 1. januarja nasledil Belgijec Serge Brammertz

Na položaju bo Del Pontejevo 1. januarja nasledil Belgijec Serge Brammertz, 60-letna Del Pontejeva pa bo postala veleposlanica Švice v Argentini. 45-letni Brammertz, nekdanji namestnik glavnega tožilca Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC), je od januarja lani vodil preiskavo ZN o umoru nekdanjega libanonskega premiera Rafika Haririja.