Tiskane izdaje
Bruselj - Glavna tožilka haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla del Ponte je po srečanju z belgijskim zunanjim ministrom Karlom De Guchtom dejala, da bi morala biti zelena luč iz Haaga pogoj za nadaljevanje pogajanj med Evropsko unijo in Srbijo o stabilizacijsko-pridružitvenem sporazumu. "Ministre EU želim obvestiti o popolnem nesodelovanju Beograda s haaškim tribunalom," je ob tem dejala Del Pontejeva.
"Lani se je EU odločila zamrzniti pogajanja s Srbijo, dokler ta ne bo polno sodelovala. Ta pogoj bi moral biti ohranjen, saj od oktobra Srbija sploh ne sodeluje več," je dejala del Pontejeva in opozorila, da še vedno potrebuje pomoč mednarodne skupnosti pri opravljanju svojega dela.
Del Pontejeva je tudi izrazila razočaranje, da mednarodna skupnost ni bolj angažirana v zvezi z aretacijo pobeglega haaškega obtoženca, nekdanjega vojaškega poveljnika bosanskih Srbov, generala Ratka Mladiča.
Za nadaljevanje pogajanj med EU in Srbijo je ključna zelena luč za Haaga
De Gucht je ob tem poudaril, da o nadaljevanju pogajanj med EU in Srbijo vsaj za Belgijo ne more biti govora brez "zelene luči" iz Haaga. Nadaljevanje pogajanj brez izpolnitve haaškega pogoja bi bil zelo slab signal za Hrvaško, kjer na nacionalni ravni na rešitev čaka še stotine podobnih primerov, je svoje stališče pojasnil De Gucht.
Zunanji ministri EU podpirajo poganja s Srbijo
Zunanji ministri EU so sicer v ponedeljek podprli nadaljevanje pogajanj s Srbijo, če bo nova vlada "sprejela konkretne in učinkovite ukrepe za popolno sodelovanje" s Haagom, podrobneje pa tega sodelovanja niso opredelili. "V EU obstajajo nekatere razlike", nekatere države se zavzemajo za "pedagoški", druge pa za bolj "intimen, prijateljski" odnos do Srbije, je neenotnost med članicami glede pogojev za oživitev pogajanj z Beogradom takrat pojasnil vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel.
Del Pontejeva je danes poudarila, da bi morala EU za oceno omenjenih ukrepov za popolno sodelovanje s Haagom zaprositi sam haaški tribunal.
Stališče zunanjih ministrov EU do nadaljevanja pogajanj s Srbijo so nekateri opazovalci označili za mehčanje stališča EU, saj ta kot pogoja za nadaljevanje pogajanj ni zahtevala izročitve Mladiča Haagu. Pomanjkljiva prizadevanja za aretacijo pobeglega generala so bila sicer glavni vzrok, ki je unijo lani napeljal k prekinitvi pogajanj s Srbijo.
De Gucht je sicer danes kritiziral svoje evropske kolege, ki da "napačno pričakujejo", da bo Srbija pristala na rešitev za Kosovo, v kolikor se bodo pogajanja o stabilizacijsko-pridružitvenem sporazumu nadaljevala.
"Vsi, ki tako mislijo, se motijo," je dejal Gucht in omenil, da se za mehčanje pogojev EU v zvezi s Srbijo zavzemajo predvsem nekateri predstavniki ameriške administracije.
Del Pontejeva se je z De Guchtom srečala v okviru svoje turneje po evropskih prestolnicah, kjer namerava članice EU prepričati, naj pritisnejo na Srbijo, da izroči Mladiča. Kot je danes dejala, se večina zunanjih ministrov EU zadnje čase izogiba srečanju z njo.
Amnesty International za aretacijo Mladića
Mednarodna organizacija za človekove pravice Amnesty International upa, da se bo pritisk Evropske unije na Srbijo nadaljeval ter privedel do aretacije in obsodbe pobeglega generala Ratka Mladića še pred koncem mandata haaškega sodišča, ki se izteče leta 2010. "Pritisk unije na Hrvaško je privedel do aretacije hrvaškega generala Anteja Gotovine, zato upamo, da se bo nadaljeval tudi pritisk na Srbijo," je danes v Bruslju opozorila raziskovalka AI za Balkan Sian Jones.
V AI so pojasnili tudi svoje stališče do predloga posebnega odposlanca Združenih narodov za pogajanja o Kosovu Marttija Ahtisaarija. "Ker AI nima stališča do tega, kakšen naj bo končni status Kosova, je dokument ocenila z vidika zaščite, spodbujanja in uveljavljanja človekovih pravic vseh ljudi na Kosovu," je razložila raziskovalka.
AI pozdravlja del besedila v predlogu o "spodbujanju, zaščiti in spoštovanju najvišje ravni mednarodno priznanih temeljnih človekovih pravic in svoboščin". Oblasti na Kosovu in EU poziva, naj zagotovijo uresničitev teh pravic, tudi s krepitvijo institucij za zaščito gospodarskih, socialnih in kulturnih pravic.
V organizaciji obžalujejo, da na Kosovu niso neposredno v veljavi pomembni mednarodni dokumenti za zaščito pravic, na primer sporazum o gospodarskih, socialnih in kulturnih pravicah, evropska socialna listina ter konvencija Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovanju z ljudmi.
