Del Pontejeva za ostrejši ton EU do Srbije

Bruselj - Evropska unija naj bolj pritisne na Srbijo, je sporočilo glavne tožilke Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu Carle Del Ponte pred odhodom v Bruselj, kjer se bo danes sestala z visokim predstavnikom EU za zunanjo in varnostno politiko Javierjem Solano. EU naj od Srbije ostreje zahteva, naj preda generala Ratka Mladića Haagu, poziva glavna haaška tožilka.

Izjave slovenskega zunanjega ministra zaskrbljujoče

Izjave slovenskega zunanjega ministra Dimitrija Rupla, da bi EU morala nadaljevati pogajanja s Srbijo tudi brez aretacije generala Ratka Mladića, so zaskrbljujoče in lahko ogrozijo ključno fazo sodelovanja Beograda s Haagom, je poudarila Del Pontejeva. "Seveda me skrbi" slabenje podpore unije Haagu, saj "berem časopise, berem članke in včeraj sem prebrala, da je slovenski zunanji minister javno dejal, da bi se pogajanja morala nadaljevati", je dejala.

Del Pontejeva upa, da bo EU še naprej podpirala Haag pri iskanju Mladića. To je"ključno obdobje" za "sodelovanje Beograda s Haagom", je komentirala navedbe, da EU Srbiji popušča v primeru Mladića, da bi dobila njeno podporo v pogajanjih o Kosovu.

"Nova vlada mora vedeti, da je Mladića treba predati Haagu," je poudarila tožilka in ponovila, da " popolno sodelovanje s Haagom pomeni ujeti ubežnika". Nadaljevanje pogajanj z Beogradom v pričakovanju, da bo Srbija medtem pomagala pri iskanju Mladića, bi bil "slab signal". Srbi bi lahko po njenem mnenju namreč mislili, da so "politično rešeni, čeprav niso naredili ničesar".

Tožilka je svojo zahtevo utemeljila tudi s primerom Hrvaške. Pritisk EU na Zagreb je privedel do aretacije generala Anteja Gotovine, je dejala po poročanju tujih medijev. Ob tem je vnovič poudarila, da bi lahko "vlada v Beogradu brez težav našla Mladića", ter izrazila upanje, da bo "sodelovanje nove vlade bolj konstruktivno".

MZZ: Rupel za spodbuden odnos do Srbije ob sodelovanju s Haagom

Minister Rupel je na zasedanju zunanjih ministrov EU zagovarjal spodbuden odnos do Srbije in do nadaljevanja pogajanj o pridruženem članstvu, ne da bi opustili pogoj popolnega sodelovanja s haaškim sodiščem, so danes sporočili z zunanjega ministrstva. S tem so pojasnili pisanje časnika European Voice, za katerega je Rupel dejal, da bi EU morala nadaljevati pogajanja s Srbijo tudi brez aretacije generala Mladića.

"Zdaj se mi zdi, da se bodo pogajanja o sporazumu o stabilizaciji in pridruževanju nadaljevala," je po navedbah ministrstva dejal Rupel, pri čemer je dodal, da ne verjame, da bo EU "zahtevala, naj Mladiča pripeljejo v Bruselj v verigah" pred ponovnim začetkom pogajanj.

Kot poudarjajo na ministrstvu, je Rupel tudi opozoril na krivično razliko, ki je nastala med Hrvaško in Srbijo. Medtem ko je EU od Hrvaške zahtevala prijetje generala Anteja Gotovine šele pred začetkom pristopnih pogajanj, torej pred pogajanji o polnem članstvu, od Srbije zahteva prijetje Mladića že pred začetkom pogajanj o stabilizaciji in pridružitvi, ki je bistveno nižja raven pogajanj, ki ne vodi k polnemu, temveč k pridruženemu članstvu.

Novinar European Voicea "slovenskemu zunanjemu ministru pripisuje izjavo, da se pogovori utegnejo nadaljevati potem, ko bo sestavljena nova srbska vlada," je v današnjem sporočilu za javnost zapisal MZZ. Na ministrstvu pojasnjujejo, da je Rupel dejal, da bi nekatere stroge pogoje "preložili do trenutka, ko se bodo pogajanja končala, ne zdaj, ko so se komaj začela".

Minister je po navedbah MZZ ob tem še potrdil komentar komisarja za širitev Ollija Rehna, ki je namignil, da popolno sodelovanje s haaškim sodiščem ne pomeni nujno prijetja Mladića.

Članek po navedbah MZZ sicer dokaj natančno opisuje razpoloženje ministrov po zasedanju 22. januarja v Bruslju: Srbiji naj bi zdaj, po volitvah, poslali politični signal; bolj na široko naj bi ji odprli vrata. Grčija in Italija sta se zavzeli, da naj bi se Srbija hitreje približevala EU, medtem ko sta Francija in Nizozemska še naprej vztrajali pri popolnem sodelovanju s Haagom pred nadaljevanjem pogovorov o sporazumu o stabilizaciji in pridruževanju.

Rupel: Nisem rekel, kar misli Del Pontejeva

Minister Rupel je v Ljubljani pojasnil, da je glede njegovih izjav o nadaljevanju pogajanj EU s Srbijo in odzivov glavne haaške tožilke Del Pontejeve nastal nesporazum. "Jaz nisem rekel tega, kar ona misli, da sem rekel," je dejal minister in pojasnil, da je za časnik European Voice dejal le, da bi moral Beograd pogoj sodelovanja s Haagom izpolniti do konca pogajanj z EU.

Minister je ponovil stališče, ki ga je pred tem na spletnih straneh objavilo zunanje ministrstvo, da je na zasedanju zunanjih ministrov EU 22. januarja v Bruslju zagovarjal spodbuden odnos do Srbije in do nadaljevanja pogajanj o pridruženem članstvu, ne da bi opustili pogoj popolnega sodelovanja s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.

Minister je potrdil, da je za časnik European Voice dejal, da bi EU morala nadaljevati pogajanja s Srbijo tudi brez aretacije glavnega haaškega obtoženca, generala Ratka Mladića. "Razmišljamo o tem, da bi nadaljevali pogajanja in da bi Srbi morali pogoj sodelovanja s Haagom uresničiti do konca pogajanj. S tem bi nekako približali standarde, ki so predpisani za Srbe, tistim standardom, ki so bili predpisani za Hrvaško," je pojasnil Rupel.

Pri tem je spomnil, da je EU od Hrvaške zahtevala prijetje generala Anteja Gotovine šele pred začetkom pristopnih pogajanj o polnem članstvu, od Srbije pa zahteva prijetje Mladića že pred začetkom pogajanj o stabilizaciji in pridružitvi, ki je bistveno nižja raven pogajanj, ki vodi šele k pridruženemu članstvu.

"Problem, ki je najvažnejši, pa je ta, da smo s tem želeli pomagati demokratičnim silam v Srbiji na volitvah in da bi se položaj teh sil utrdil," je še pojasnil minister. "Nikakor pa nismo rekli, da bi bilo treba Srbijo oprostiti obveznosti sodelovanja s Haagom, nasprotno, ta obveznost ostaja in to smo rekli vsi. Večina v Evropskem svetu misli, da bi bilo potrebno čim prej nadaljevati s pogajanji," je še dejal Rupel.