Delavec v Libiji: Belci zapuščajo državo, temnopolti ostajamo

Tripoli - Vstaja ljudstva je iz Libije pregnala pogonsko silo države. Številni tuji delavci, ki so še nedavno čistili hotelske sobe ali gradili nove hiše, so morali zapustiti delovna mesta. Kdo se bo lahko vrnil v varno zavetje domovine, je odvisno predvsem od bogastva in bližine države, iz katere prihaja. Na dnu globalne lestvice za evakuacijo iz Libije so se tako znašli predvsem državljani Bangladeša in revnejših afriških držav.

»Ves čas upam, da bo priplula tudi ladja za nas, a je naša vlada ne pošlje. Vsi odhajajo, a jaz ostajam,« je potožil 22-letni bangladeški državljan. Poleg njega na prevoz čaka še okoli 600 rojakov. Vsi so brez denarja.

Kljub temu da so se po odhodu številnih državljanov Vietnama in Kitajske mnoga ležišča v hotelih in hostlih sprostila, se množica delavcev po nasilju, ki so mu bili priča v zadnjih dneh na ulicah Bengazija, preprosto bojijo zapustiti mrzlo bivališče.

Najbolj ogroženi so temnopolti Afričani, ki jim strežejo tudi po življenju. Med ljudstvom, ki zahteva odstop dolgoletnega voditelja, so se namreč razpasle zgodbe o »krvoželjnih« afriških plačancih, ki se ne obotavljajo uporabiti orožja. V priporu sodišča v Bengaziju že več deset Afričanov, osumljenih sodelovanja z Gadafijem, čaka, kako bo z njihovo usodo. Po poročanju ameriške tiskovne agencije AP so med njimi zlasti tuji delavci.

»Sem smo prišli s trebuhom za kruhom. Ne marajo temnopoltih. Če bomo zapustili skrivališče, nas bodo morda ubili,« je povedal Abdel Baset iz Etiopije, ki že teden dni biva v skladišču. Baset je eden izmed mnogih delavcev, ki so ob vstopu v Libijo raztrgali svoje osebne dokumente, in se tako odrekli svoji domovini. »Smo brez osnovnih človekovih pravic tako tu kot doma,« je še povedal 27-letnik, ki sicer pripada etiopijski manjšini.

»Če bodo srečali temnopoltega moškega, ga bodo ubili. Težava je, da so v Gadafijevi vojsko večinoma temnopolti,« pa je povedal Mohamed Ibrahim, ki je v Libiji delal dve leti. Njihov strah je upravičen, saj so v zadnjih nekaj dneh usmrtili več temnopoltih Afričanov, češ da so plačanci.

Kljub rasizmu, ki ogroža življenje Afričanov, pa prebivalci Bengazija niso izgubili sočutja. Nekaj poslovnežev jim je priskrbelo manjše obroke, odeje, obiskal jih je tudi zdravnik. Vse kar si želijo je zapusti nemirno državo. »Potrebujemo pomoč. Šli bi kamorkoli, a kdo nas bo vzel? Samo belci zapuščajo državo, temnopolti pa ostajamo v skladišču,« je povedal 36-letni Ganec.