Delić in Miletić v Haagu

Sarajevo - Upokojeni general vojske Republike srbske Radivoje Miletić, proti kateremu je Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije prejšnji teden objavilo obtožnico, je v spremstvu srbskega ministra za državno upravo Zorana Lončarja iz Beograda prispel v Haag.

Miletić je eden od treh generalov vojske, ki so bili neposredno podrejeni nekdanjemu poveljniku vojske bosanskih Srbov, zdaj pa najbolj iskanemu haaškemu beguncu Ratku Mladiću. Drugi je Milan Gvero, tretji pa Zdravko Tolimir. Proti vsem trem je sodišče v Haagu obtožnice objavilo prejšnji teden in jih bremeni zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov oziroma umorov, pregonov, prisilnega razmeščanja in deportacijo muslimanskega prebivalstva med vojno v BiH na območju Srebrenice in Žepe.

Gvero že v haaškem priporu

Najprej je bila objavljena obtožnica proti generalu Gveru, ki se je takoj zatem po dogovoru s srbsko vlado odločil za prostovoljno predajo in je v četrtek tudi odšel v haaški pripor v Sheveningenu. Vlada Vojislava Koštunica je zanj nemudoma podala jamstva za izpustitev na prostost do začetka sojenja, enako pa je napovedala tudi za Miletića, ki se je za prostovoljno predajo prav tako odločil po srečanju s pravosodnim ministrom Zoranom Stojkovićem.

Za zdaj ni znana usoda generala Tolimirja, pa tudi srbski mediji še vedno niso mogli ugotoviti, kje se nahaja, v Republiki srbski ali v Srbiji. Gvero in Miletić sta po končani vojni v BiH oziroma upokojitvi živela v Beogradu, haaško sodišče pa sicer zatrjuje, da se večina od šestnajstih beguncev skriva v Srbiji, vključno z generalom Ratkom Mladićem.

V Haag tudi bosanski general

V Haag pa je davi odpotoval tudi nekdanji poveljnik vojske bosanskih Muslimanov Rasim Delić. Delića je na letališču v Sarajevu pospremila množica veteranov, prisoten pa je bil tudi premier BiH Adnan Terzić. Obtoženca je na letalu spremljal tudi notranji minister Federacije BiH Mevludin Halilović, ki je haaškemu sodišču osebno predal garancije oblasti Federacije BiH, da bi Delić lahko do sojenja ostal na prostosti. Delića so kmalu po prihodu zaprli, kjer se je pridružil več kot 50 ostalim haaškim obtožencem.

Delić, sedaj 56-letni upokojeni general, je obtožen vojnih zločinov v osrednji BiH med letoma 1993 in 1995. V obtožnico naj bi bili vključeni tudi zločini zloglasne enote mudžahidov, ki so jo sestavljali tuji islamski borci. Ta enota je bila vključena v 3. korpus bosanske vojske, ki je bil pod Delićevim poveljstvom.

Delić je bil tesen sodelavec pokojnega predsednika BiH Alije Izetbegovića, trenutno pa je bil svetovalec za vojaška vprašanja bošnjaškega člana predsedstva BiH Sulejmana Tihića. Delić je načelnik vojske bosanskih muslimanov postal junija 1993, nato pa je oktobra 1996 prevzel tudi mesto načelnika združenih sil bosanskih Muslimanov in Hrvatov znotraj Federacije BiH. Iz vojaške službe se je upokojil julija 2000.

Haaška obtožnica proti njemu je bila odpečatena pred kratkim, Delić pa je praktično takoj napovedal, da se bo prostovoljno predal sodišču v Haagu in se soočil z obtožbami.

Terzić: SČG ovira približevanje BiH evroatlanstkim povezavam

Premier BiH Adnan Terzić je v pogovoru za časnik Dnevni Avaz obtožil sosednjo Srbijo in Črno goro, da zavira proces približevanja BiH evroatlantskim integracijam, ker zagotavlja zatočišče obtožencem haaškega sodišča. Prizadevanja BiH, da bi okrepila vezi z Zahodom, so okrnjena, ker je večina vojnih zločincev, ki bi jih moralo prijeti Sarajevo, v sosednji SČG, je dejal Terzić.

Kot je zatrdil, se 16 od 18 obtožencev za vojne zločine med vojno v BiH, ki so še na prostosti, skriva v sosednji SČG, za kar pa ni podal nobenega dokaza. Glavni razlog, da se BiH ne more priključiti programu zveze Nato Partnerstvo za mir, je ravno v tem, da glavnih haaških obtožencev za vojne zločine med vojno v BiH (1992-1995) še niso uspeli prijeti. Ta program zveze Nato pa je tudi prva stopnja zbliževanja s Severnoatlantskim zavezništvom.

Za vodje taborišča v Omarski od 5 do 25 let zapora

Pritožbeni svet Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu je danes potrdil prvostopenjske obsodbe štirih bosanskih Srbov zaradi zločinov storjenih nad muslimanskimi zaporniki v taboriščih Omarska, Keraterm in Trnopolje med aprilom in avgustom leta 1992. Gre za stražarje in vodje stražarskih izmen v omenjenih taboriščih, ki jih je haaško sodišče obsodilo novembra 2001. Miroslav Kvočka je tako obsojen na sedem let zapora, Mađo Radić na 20, Zoran Žigić na 25 in Dragoljub Prcać na pet let zapora.

Vsi obtoženi so se na prvostopenjske obsodbe pritožili pritožbenemu svetu haaškega sodišča, ki pa jih je zavrgel. Ugotovil je namreč, da je sodišče ugotovilo njihovo krivdo za zločine storjene v taboriščih ter jim izreklo primerne kazni.