Tiskane izdaje
Sarajevo − Pripadnik vahabitske skupnosti Mevlid ali Mevludin Jašarević je v zaporu, ker so ga obtožili, da je izvedel teroristični napad na veleposlaništvo ZDA v Sarajevu. Najmanj mesec dni bosta v preiskovalnem zaporu preživela tudi njegova pomočnika, ker ju sumijo, da sta Jašarevića iz vahabitske vasi Maoča pri Brčkem z avtomobilom prepeljala v Sarajevo in odstranila nekaj dokaznih predmetov s kraja dogodka.
Policija skriva vse podrobnosti preiskave in skopo sporoča, da primer podrobno preiskuje. Zaradi Jašarevića javnost ne razmišlja več o gospodarski in politični krizi ter o tem, da sveta ministrov BiH niso sestavili niti 13 mesecev po volitvah. Ljudje so se začeli zanimati za nič manj resno vprašanje varnosti državljanov, za delo in opremljenost policije ter zakonsko ureditev dela policistov pa tudi za njihove plače. V Bosni je več sto policijskih uprav v občinah, desetih kantonih, dveh entitetah in okrožju Brčko, ne pa tudi na državni ravni, če ne upoštevamo Sipe, agencije za preiskovanje in zaščito, ki varuje diplomatska predstavništva. Letos so pripadniki več policijskih uprav pokazali, da niso zadovoljni z nizkimi plačami, in še vedno stavkajo. Mediji so medtem odkrili dokument, v katerem je notranje ministrstvo Republike srbske (RS) zapisalo, da ni treba sprejeti državnega zakona o preprečevanju terorizma in boju proti njemu. Različna so tudi mnenja o tem, ali je policija v primeru Jašarević ukrepala profesionalno in pravočasno, ker se je vahabit 40 minut provokativno sprehajal s kalašnikovko v rokah po najbolj prometni sarajevski ulici, hudo ranjenemu policistu pa so prvo pomoč ponujali ljudje, ki so opazovali dogodek.
Zaradi Jašarevića sta začela ostro polemizirati predsednik RS Milorad Dodik in bošnjaški član predsedstva BiH Bakir Izetbegović. Drug drugega sta začela obtoževati, kdo je za to bolj odgovoren. Dodika moti zlasti to, da sarajevski mediji poročajo, da je Jašarević srbski državljan in da je prišel v Bosno iz Novega Pazarja. Vodja bosanskih Srbov meni, da razmere v BiH omogočajo nemoten razvoj vahabitskega gibanja, za to pa da sta odgovorna Izetbegović in vodja islamske skupnosti BiH Mustafa Cerić.
Akademik Muhamed Filipović je v pogovoru za časopis izjavil, da bi bilo treba primer Jašarević preiskati vse od začetka oziroma od takrat, ko so med vojno v BiH prispeli mudžahidi, to pa je po njegovem mnenju najpomembnejše za razumevanje sedanjih razmer. Vsi vedo, kdo jih je pripeljal v državo. To so menda tisti, ki so hoteli, da vojna v BiH ne bi bila vojna za Bosno, ampak za islam. Več ukrepov je bilo neprimernih za vojsko večnacionalne države, uvedli so, denimo, pozdrav selam. Vojska se je spreminjala v muslimansko vojsko in bila čedalje bolj enostrankarska, je pojasnil Filipović in poudaril, da je treba napad Jašarevića podrobno preiskati, ker lahko v takšnih razmerah delujejo različne tuje službe. Povedal je, da bi bilo treba raziskati vse možnosti, tudi tisto, da je v primer vpletena srbska obveščevalna služba.
Nijaz Duraković, medvojni član predsedstva BiH in profesor na fakulteti za politične vede v Sarajevu, prav tako meni, da bi v dogodke pred ameriškim veleposlaništvom bile lahko vpletene tuje obveščevalne službe. Mudžahidi, ki so med vojno prišli v BiH, so imeli britanske in francoske potne liste. Predvojni predsednik Zveze komunistov BiH pravi, da se država doslej ni zmenila za širitev vahabizma v Bosni, zdaj pa bi ga bilo treba vzeti zelo resno. Napad na veleposlaništvo je po njegovem mnenju zelo škodoval BiH, škoda, ki jo je povzročil, pa ni sorazmerna z dejanjem. Pravi, da je napadalec očitno motena oseba in shizofrenik, izvedel je diletantsko dejanje, ki so ga razglasili za terorizem.
