Tiskane izdaje
V ukrajinsko-ruskem sporu o plinu sta v igri dve temi: cena plina in dolgovi.
Ko se je tedanji ukrajinski predsednik Viktor Janukovič novembra odločil, da ne bo podpisal asociacijskega sporazuma z Evropsko unijo, je od Moskve dobil nagrado: prijateljsko ceno plina, 268 dolarjev za tisoč kubičnih metrov. A po političnem preobratu v Kijevu je sledila kazen: od 1. aprila bi morala Ukrajina plačevati polno pogodbeno ceno (485 dolarjev) brez vsakršnih popustov. Tolikšne cene Gazpromu ne plačuje nobena evropska država.
V pogajanjih, ki od maja potekajo pod pokroviteljstvom EU, se je bila Moskva sicer pripravljena odpovedati izvoznim dajatvam v višini sto dolarjev (tako bi bila cena 385 dolarjev), a je Kijev ponudbo zavrnil, češ da bi ruska vlada še vedno lahko politično odrejala ceno. V pogajanjih želijo doseči še nižjo ceno, ki bi po mnenju Kijeva morala biti poštena in tržna.
Tudi glede nakopičenih dolgov Gazpromu, ki se po ruskih izračunih približujejo petim milijardam dolarjev, ni premikov. Z ultimatom, ki se je iztekel danes zjutraj, je Rusija zahtevala takojšnje plačilo 1,95 milijarde dolarjev dolgov. Če denarja ne bo na računu, naj bi Ukrajina po veljavni pogodbi plin dobivala le ob vnaprejšnjem plačilu. Ukrajina vztraja, da bi se vprašanje moralo rešiti v celovitem svežnju.
EU, ki dobiva čez Ukrajino polovico plina, je pa tudi daleč največji ruski kupec, v pogajanjih posreduje. Sama Unija želi doseči, da ukrajinsko-ruski spor ne bi povzročil motenj v preskrbi v zimskih mesecih. Po hudih težavah leta 2009 je EU že tako potegnila nauk in z različnimi ukrepi povečala pripravljenost na morebitne težave. Tako je, denimo, okrepila zmogljivosti za pretakanje plina v obe smeri, ki bi olajšalo preskrbo ogroženih držav, če bi Gazprom zaprl pipo na ceveh, speljanih čez Ukrajino.
