Delova reporterja v Iraku

Bagdad – Te dni minevajo tri leta od dneva, ko so v iraški prestolnici ameriški vojaki zrušili znameniti kip Sadama Huseina. Američani so tedaj govorili o vojaški in politični zmagi. Tri leta pozneje še vedno vihra vojna. Kako je v Iraku, bosta bralcem Dela v naslednjih dneh predstavljala reporterja Boštjan Videmšek in Jure Eržen, ki nameravata obiskati tudi slovenske častnike in podčastnike.

“Dovolj imam vsega. V Irak nisem prišel kot birokrat, temveč kot vojak,” je v blindiranem terenskem vozilu med vožnjo po mednarodni coni – zaščitenem središču Bagdada – vzkliknil vidno nervozni ameriški vojak. Mladenič iz Atlante je zadnjih pet mesecev, brez enega samega izhoda, preživel v strogo varovanem središču mesta – otoku miru v oceanu vojne. Da iluzije miru na ameriškem otočku sredi Bagdada ni popolna, vsake toliko časa poskrbijo serijski rafali ali eksplozija granate. Hrup nikogar ne zmoti. Posel kot ponavadi. Mesto je v vojni, vojna je v mestu.

V mednarodni coni vojaki, delavci v administraciji, “kontraktorji” z vsega sveta in iraški plačanci uživajo v tako rekoč ameriškem načinu življenja. Med zbijanjem šal pijejo kavo pri Bloom’su ter jedo hamburgerje v Burger Kingu. Vsako soboto je ob bazenu Liberty zabava z žarom in salso. “V Iraku uživam. V osmih mesecih nisem imel niti najmanjših težav. Čez teden delam, čez vikend se zabavam,” nam v kavarni sredi Bagdada zaupa Romun Florin. Pravi, da približno ve, kaj se dogaja za zidovi in bodečimi žicami. Medtem za našimi hrbti odjekne silovita eksplozija. Več jutri.

Preberite tudi v današnjem Delu.