Demokrati blokirali glasovanje o iraški resoluciji

Washington - Na sobotnem izrednem zasedanju ameriškega senata je le 56 navzočih (za uspeh bi bilo potrebno 60 glasov) podprlo nadaljevanje razprave o predlogu neobvezujoče resolucije, ki izraža podporo ameriškim vojakom in nasprotuje povečanju njihovega števila v Iraku. Razprava v senatu je bila kratka, vendar ostra, Bela hiša pa ni imela posebnega komentarja, saj gre za neobvezujočo resolucijo, predsednik George Bush pa je že večkrat sporočil, da je ne bo upošteval, četudi bi bila sprejeta.

Predstavniški dom je v petek potrdil enako besedilo prav tako neobvezujoče resolucije, pri čemer je demokratsko vodstvo napovedalo, da je to šele začetek izvajanja pritiska na Busha naj spremeni politiko do Iraka. V prihodnje bo šlo za bolj resne ukrepe. Edini način, ki ga ima kongres na voljo, da vpliva na politiko predsednika je roka nad proračunskimi sredstvi. Edino kar lahko zaustavi izvajanje Busheve strategije o napotitvi dodatnih 21.500 vojakov v Irak je odvzem sredstev, česar si demokrati doslej niso upali storiti.

Ameriška javnost je zanimivo zmedena, saj večina nasprotuje napotitvi dodatnih enot, po drugi strani pa večina prav tako nasprotuje odvzemu sredstev, kar je edini način, da se pošiljanje dodatnih enot ustavi. Demokrati v predstavniškem domu so že napovedali, da bodo zakonu o izrednem financiranju vojne v Iraku in Afganistanu dodali nekatere omejitve, podobno pa je v soboto napovedal tudi vodja senatne večine Harry Reid iz Nevade.

Reid je dejal, da je po sobotnem glasovanju jasno, da le manjšina senata podpira Bushevo poglabljanje vojne in volivci sedaj imajo seznam teh senatorjev. Vodja manjšine Mitch McConnell pa je dejal, da je bila večina republikancev proti resoluciji, ker jim demokrati niso dovolili glasovanja o drugi resoluciji, ki bi izrazila nasprotovanje odvzemu sredstev vojakom na terenu. Demokrati so to blokirali, ker bi jih glasovanje o tem razdelilo.

Z demokrati so glasovali republikanci, ki morajo leta 2008 na volitve. To so Norm Coleman iz Minnesote, Susan Collins iz države Maine, Chuck Hagel iz Nebraske, Gordon Smith iz Oregona, John Warner iz Virginije. Z demokrati sta glasovala tudi Olympia Snowe iz Maina ter Arlen Specter iz Pennsylvanije. Neodvisni demokrat iz Connecticuta Joe Lieberman je po pričakovanju glasoval z republikanci.

Na varno pa se je skrilo 9 drugih republikancev, ki se niso prikazali blizu Washingtona, saj si niso upali glasovati s kolegi v podporo Bushevi politiki, obenem pa tudi ne za resolucijo. Med njimi je bil celo predsedniški kandidat John McCain iz Arizone, ki je svoj obisk Iowe utemeljil z besedami, da je neobvezujoča resolucija nesmiselna in pomeni žalitev inteligence vojakov in ameriških volivcev. McCain sicer podpira napotitev še večjega števila vojakov v Irak, kot je to predlagal Bush.