Demokrati pozivajo Busha, naj ne pomilosti Libbyja

Washington - Vodilni demokratski politiki so v torek pozvali ameriškega predsednika Georgea Busha, naj ne pomilosti nekdanjega šefa kabineta ameriškega podpredsednika Dicka Cheneyja Lewisa Libbyja, ki ga je porota spoznala za krivega laganja in oviranja preiskave izdaje identitete tajne agentke CIA Valerie Plame. Demokrati so obenem izrazili obžalovanje, ker je bil za poskus blatenja kritika administracije z izdajo zaupnih informacij obsojen samo Libby.

Libbyju grozi do 25 let zapora

Po sedmih tednih sojenja je porota v Washingtonu v torek Libbyja spoznala za krivega v štirih od petih točk obtožnice - v dveh točkah zaradi krivega pričanja pred veliko poroto, v eni zaradi laganja Zveznemu preiskovalnemu uradu (FBI), v eni točki pa zaradi oviranja preiskave. Grozi mu do 25 let zapora, vendar mu lahko sodnik Reggie Walton konec junija izreče tudi precej nižjo kazen. Libbyjevi odvetniki trdijo, da je nedolžen, in vztrajajo, da ni lagal, ampak je imel slab spomin. Napovedujejo zahtevo po ponovitvi procesa, potem pa še pritožbo.

Bush in Cheney ob odločitvi porote žalostna

Bela hiša se še ni izrekla, če bo Bush Libbyja morda pomilostil, vendar pa se bo to zagotovo zgodilo, če se ne bo uspelo Libbyju drugače rešiti do januarja 2009, ko Bushu poteče mandat. Tiskovna predstavnica Bele hiše Dana Perino je dejala, da je predsednik spremljal objavo odločitve porote po televiziji in da je žalosten. Tudi Cheney je izjavil, da je žalosten in razočaran nad odločitvijo porote.

Demokrati proti pomilostitvi Libbyja

Vodja demokratske večine v senatu Harry Reid iz Nevade je Busha pozval, naj v tej zadevi, ki je razkrila vlogo Cheneyja v napadu na kritika, Libbyja ne pomilosti. Newyorški senator Charles Schumer je menil, da je Libby edini plačal za zločin, v katerega so bili vpleteni tudi mnogi drugi. Porotnik Denis Collins pa je dejal, da so se spraševali, kje so drugi, na primer politični strateg Bele hiše Karl Rove, ki je prav tako novinarjem govoril o tajni agentki. Nekdanji pravnik Bele hiše pri predsedniku Billu Clintonu, Lanny Davis, pa je menil, da je obsojen Libby, a je šlo za proces proti Cheneyju.

Velik madež na ugledu Busheve administracije

Primer se je začel zapletati, ko je veleposlanik Joseph Wilson, soprog Valerie Plame, leta 2002 odpotoval v Niger, kjer je ugotovil, da so bile obtožbe na račun Iraka o kupovanju uranove rude v tej afriški državi, o čemer so nenehno govorili visoki predstavniki Busheve administracije, izmišljene. Pričanja so razkrila, da je Cheney naročil Libbyju, naj novinarjem posreduje informacije o Wilsonu in tajni agentki, pri čemer je šlo za informacije iz zaupnih dokumentov, s katerih je na Cheneyjevo prošnjo Bush odstranil oznako zaupno.

Libby je s tem postal najvišji uradnik ameriške administracije, ki so ga obsodili zaradi kaznivega dejanja, po svetovalcu za nacionalno varnost, admirala Johna Pointdexterja v aferi Iran Kontra v času predsednika Ronalda Reagana. Proces pomeni velik madež na ugledu administracije, ki je prišla na oblast leta 2001 z obljubo, da bo moralno očistila Belo hišo po številnih aferah v času Clintona.

Madež je ostal tudi na nekaterih medijih. Nekdanja novinarka New York Timesa Judith Miller je bila nekaj časa junakinja prvega amandmaja, ker je šla za 85 dni v zapor, da ne bi izdala Libbyja kot svojega vira informacij o Valerie Plame, čeprav o temi ni pisala. Millerjeva se je pred vojno v Iraku prikupila administraciji z vrsto člankov o nevarnosti iraškega orožja za množično uničevanje, ki ga ni bilo, in Libby ji je prav zato posredoval informacije z upanjem, da jih bo objavila.