Demokrati prevzemajo ameriški kongres

Washington - Poslanci ameriškega predstavniškega doma kongresa so danes za predsednico predstavniškega doma izvolili demokratko Nancy Pelosi, ki je tako prva ženska na tretjem najvišjem položaju v ZDA in s tem tretja v vrsti za mesto ameriškega predsednika. Izvolitev Pelosijeve predstavlja vrhunec današnjega prvega zasedanja novega sklica ameriškega kongresa, ki ga po 12 letih prvič spet nadzorujejo demokrati.

Pelosijeva je prejela 233 od skupno 435 glasov, torej so zanjo glasovali vsi demokrati in noben republikanec. Na novembrskih kongresnih volitvah je namreč demokratska stranka dobila 233 sedežev, republikanska pa 202.

"Z mojo izvolitvijo ste nas pripeljali bližje idealu enakopravnosti, ki je ameriška dediščina in ameriško upanje," je Pelosijeva dejala v nagovoru kongresu po izvolitvi. "To je zgodovinski trenutek za kongres in za ženske v ZDA. Je trenutek, na katerega smo čakali več kot 200 let. Dolga leta boja za naše pravice smo čakali, ne da bi kdaj izgubili upanje," je med drugim še povedala.

Pelosijeva je prva ženska v več kot 200-letni zgodovini ameriške demokracije, ki bo prevzela mesto predsednika predstavniškega doma kongresa. V senatu bo vodja večine postal Harry Reid iz Nevade. Skupaj bosta do konca leta 2008 delovala kot protiutež republikanskemu predsedniku Georgeu Bushu.

"Namestnik" Pelosijeve oziroma uradno vodje demokratske večine bo Steny Hoyer iz Marylanda, ki mu je ta položaj pripadal po nepisanih pravilih napredovanja. Pelosijevi in Hoyerju bo pri vzdrževanju strankarske discipline pomagal James Clyburn iz Južne Karoline. Republikance bo vodil vodja manjšine John Boehner iz Ohia s pomočjo Royja Blunta iz Missourija.

Novih 33 članov senata je medtem že zapriseglo v sicer 100-članski senat, obred zaprisege pa je vodil ameriški podpredsednik Dick Cheney, ki je hkrati tudi predsednik senata. S tem se je začel prenos oblasti nad kongresom v roke opoziciji ameriškemu republikanskemu predsedniku Georgeu Bushu.

Novi kongres "čaka" Irak

V predstavniškem domu imajo sedaj demokrati 233 sedežev, republikanci pa 202, medtem ko je v senatu razmerje bolj tesno in zaradi bolezni demokrata Tima Johnsona iz Južne Dakote tudi bolj negotovo. Sedeži v 100-članskem senatu so namreč med demokrati in republikanci razdeljeni na 49 proti 49, dva neodvisna senatorja - Joe Lieberman iz Connecticuta in Bernard Sanders iz Vermonta - pa sta napovedala, da bosta glasovala z demokrati, ki imajo tako dejansko 51 sedežev.

Novi kongres se bo prisiljen v svojem mandatu ukvarjati predvsem z Irakom, glede katerega pripravlja administracija Georgea Busha novo strategijo. Med poglavitnimi načrti demokratov sta tudi povišanje zvezne minimalne plače in odprava posebnih ugodnosti za energetska podjetja. Zasedanje novega sklica kongresa se bo predvidoma začelo ob 18. uri po srednjeevropskem času.

Prvi musliman v ameriškem kongresu prisegel na koran

Prvič je član kongresa tudi musliman, novoizvoljeni demokratski kongresnik iz zvezne države Minnesote Keith Ellison. Slednji je po skupni prisegi kongresnikov posebej zaprisegel na koran, ne glede na to, da ZDA, ki temeljijo na svobodi veroizpovedi, doslej še nikoli v svoji zgodovini niso poznale kongresnika, ki bi prisegel na karkoli drugega kot sveto pismo. Poleg predsedniškega položaja Pelosijeve in Ellisona sta se v zgodovino vpisala tudi demokrata Mazie Hirono s Havajev in Hank Johnson iz Georgie kot prva budista.