Dva tedna šokov ob potrjevanju spornega vrhovnega sodnika Bretta Kavanaugha sta posesala vso pozornost Američanov in le počasi se vračajo k predvolilnemu dogajanju. Predvsem k presenetljivi teksaški tekmi za senat, kjer se na zborovanjih karizmatičnega zveznega poslanca iz obmejnega El Pasa zbirajo navdušene množice. O'Rourke ne sprejema denarja političnih odborov ali korporacij, ampak se zanaša na majhne donacije volivcev, nima piscev govorov, ne trudi se nagovarjati zmernih volivcev, pač pa odkrito poziva k zdravstvenemu sistemu z univerzalnim zdravstvenim zavarovanjem in k legalizaciji marihuane.
Zadnje je pripomoglo, da je med njegovimi podporniki legendarni glasbenik Willie Nelson, s katerim sta konec septembra v Austinu nastopila pred 30.000 ljudmi. Skupaj sta odpela pesem On the Road Again, pri čemer si jo je poslanec zaslužil, saj je v enem letu z avtomobilom prevozil vseh 254 teksaških volilnih okrožij. »Všeč mi je, kako se trudi za izvolitev. Potrkal je na vsaka vrata, kar je trdo delo in kaže, da bo vsaj nekoliko poplačano,« ga je pohvalil Nelson. Nekateri njegovi konservativni oboževalci niso bili najbolj zadovoljni, ker je tako odkrito stopil na stran za Teksas precej radikalnega O'Rourka, toda 85-letnik se ni zmenil za to. »Mnenja so kot ritne luknje, vsak ima eno,« je bil neposreden.
Kandidat na rolki
Neposrednost je eden izmed O'Rourkovih adutov, saj je svojo kampanjo spremenil v skoraj nenehen prenos prek družbenih omrežij. Njegovi nastopi so polni energije, brez običajne sterilne predvolilne previdnosti politikov, na napade nasprotnika pogosto odgovarja s humorjem. Ko ga je Cruz obtožil, da je »trojni mesni whataburgerski liberalec brez stika s teksaškimi vrednotami«, je odšel v verigo hitre prehrane Whataburger na njihov trojni mesni hamburger in za dobro mero z rolko vijugal po njihovem parkirišču, posnetki pa so na spletu precejšnja uspešnica. Celo svojo črno piko, mladostno aretacijo zaradi vožnje pod vplivom alkohola in povzročitve nesreče, je spremenil v zgodbo o drugi priložnosti in o tem, da jo je kot belec dobil, temnopoltim pa bi zapečatila življenje, zato je treba reformirati delo policije in pravosodja.
Na pot nove politične zvezde ga je izstrelil nastop pred volivci, v katerem je branil pravico temnopoltih športnikov, da s klečanjem med himno izrazijo protest proti odnosu policije do rasnih manjšin. A kljub temu nihče ni pričakoval, da bo v zvezni državi samotne zvezde lahko resno izzval senatorja desnice. Demokrati so zadnje teksaške volitve dobili davnega leta 1990, od takrat je ta v rokah republikancev. Toda že tedne je razlika med njim in Cruzom precej tesna. Zadnja raziskava univerze Emerson je pokazala, da za senatorjem zaostaja za le pet odstotnih točk. Krepko pa ga prehiteva pri vprašanju simpatičnosti, všeč je bil polovici vprašanih, Cruz komaj 38 odstotkom.
Utelešeni Lucifer
Senatorjeve težave niso presenetljive, saj imajo o njem slabo mnenje celo njegovi strankarski kolegi. Nekdanji prvi poslanec desnice John Boehner ga je označil za »utelešenega Luciferja«, senator Lindsey Graham je dejal, da če bi nekdo umoril Cruza in bi bilo sojenje v senatu, bi storilca oprostili. Toda medtem je osrednje mesto na političnem odru zavzel Donald Trump, ob njem so Cruzove anomalije zbledele. V predsedniški kampanji pred dvema letoma je bil zadnji republikanski kandidat, ki je stal na Trumpovi poti. Ta je med drugim v svojem slogu užalil njegovo soprogo, namigoval, da naj bi bil njegov oče vpleten v atentat na Kennedyja, ter zapisal, da ni naredil ničesar dobrega za Teksas. To so O'Rourkovi podporniki natisnili kot premični plakat, ki ga zdaj prevažajo po Teksasu, odkar sta predsednik in senator najboljša prijatelja.
Politični analitiki kljub betomaniji menijo, da bo v konservativni zvezni državi na koncu zmagal Cruz. Politologinja Victoria Farrar-Myers z dallaške univerze SMU, kjer je potekalo prvo soočenje tekmecev, je zatrdila, da zdaj rdeči Teksas še nekaj časa ne bo vijoličast, kaj šele moder (modra je barva demokratov, rdeča desnice). Poleg tega ima predsednik precejšen vpliv na volilno bazo desnice, ta pa naj bi se po zadnjih ocenah zaradi mučne razprave o Kavanaughu v večjem številu od pričakovanega odpravila na volišča. Toda Beto, ki ga označujejo za »belega Baracka Obamo« ali ga primerjajo z Robertom Kennedyjem, bo tudi ob porazu zmagovalec. Zaradi svežine in energičnosti ga čedalje več komentatorjev čez dve leti vidi kot enega izmed demokratskih predsedniških kandidatov.