Devet let po padcu Miloševića

Srbija obeležuje deveto obletnico srbske revolucije in padca Miloševićevega režima. Skupna ugotovitev nekdanjih vodilnih politikov je, da tudi po devetih letih proklamirani cilji niso doseženi.

Objavljeno
05. oktober 2009 20.45
Skupinska slika družine Milošević
Vili Einspieler
Vili Einspieler
Beograd - V Srbiji so danes obeležili deveto obletnico padca režima Slobodana Miloševića. Zvezna volilna komisija je objavila datum drugega kroga volitev za predsednika ZRJ, čeprav je predsedniški kandidat DOS-a (Demokratične opozicije Srbije) že v prvem krogu osvojil več kot polovico glasov. Večdnevni protesti državljanov Srbije so kulminirali 5. oktobra 2000, ko so demonstranti iz cele Srbije na poziv voditeljev DOS-a prebili policijske blokade na cestah in zavzeli ploščad pred Zvezno skupščino v Beogradu. Skupna ugotovitev nekdanjih vodilnih politikov je, da tudi po devetih letih proklamirani cilji niso doseženi.

 

Od našega dopisnika

 

Šef poslanske skupine Socialistične stranke Srbije Branko Ružić je ocenil za B92, da ima 5. oktober zgodovinski pomen za razvoj srbske demokracije, vendar pa politika še vedno ni izpolnila danih obljub. Glasnik Demokratične stranke Srbije Andreja Mladenović je poudaril, da ni pričakoval, da bo po vseh sprembah v Srbiji še vedno priča medijskemu mraku in pritiskom na opozicijo.

 

Bivši premier Zoran Živković meni, da se je že 6. oktobra začela kontrarevolucija, ker je Vojislav Koštunica preprečil DOS-u potrebne spremembe in odšel na večerjo k Slobodanu Miloševiću. Po mnenju predsednika Socialdemokratske unije Žarka Koraća sedanja oblast ne nadaljuje po poti, ki jo je 5. oktobra začrta DOS, o čemer priča tudi dejstvo, da so v vladajoči koaliciji tudi Miloševićevi socialisti.

 

Demokratična opozicija Srbije, ki jo je sestavljalo 18 strank, je dala Miloševiću ultimat, naj do 5. oktobra prizna volilni poraz. Milošević tega ni storil, temveč je poslal na ulice okrepljene policijske sile, ki so skušale s solzilcem preprečiti demonstrantom vstop v parlament. Policisti niso uspeli zaustaviti protestnikov, skupščinsko poslopje pa se je kmalo znašlo v plamenih. Sledila je zgradba državne televizije, ker vodstvo RTS ni hotelo odstopiti na zahtevo DOS-a.

 

V petooktoberskem protestu je umrla Jasmina Jovanović iz Čačka, ki je padla pod kolesa kamiona, eden demontrant je umrl zaradi srčne kapi, poškodovanih pa je bilo 65 ljudi. V noči na 6. oktober sta predsednik ZRJ Vojislav Koštunica in bodoči premier Zoran Đinđić nagovorila demostrante z balkona beograjske skupščine, Milošević pa je nasledni dan priznal volilni poraz. Voditelji DOS-a so avgusta podpisali pogodbo z narodom, z dokumentom pa so se obvezali, da bodo povrnili zaupanje državljanov v državo, izkoreninili korupcijo in izpeljali celovite reforme, ki bodo Srbiji zagotovile enakopravno mesto v skupnosti evropskih držav.

 

Srbski premier Zoran Đinđić je bil umorjen 12. marca 2003 pred vladnim poslopjem, obtoženi za njegov umor pa so bili obsojeni na skupno 378 let zapora. Koštunica je v opoziciji, nekdanji lider G17 plus Miroljub Labus se je umaknil iz javnosti, vodja Demokratične alternative in podpredsednik Đinđićeve vlade Nebojša Čović je postal poslovnež, šef kolene Čačana 5 Velimir Ilić je poslanec srbske skupščine, vodja Sandžačke demokratične stranke Rasim Ljajić je minister za delo, družino in socialne zadeve, predsednik Reformistov Vojvodine Miodrag Isakov je veleposlanik Srbije v Izraelu, Čedomir Jovanović je ustanovil Liberalno demokratično stranko, Liga socialdemokratov Vojvodine Nenada Čanka je članica vladajoče koalicije, ipd.

 

Iz torkove tiskane izdaje Dela.