Diplomacija azijske sile je v Afriki usmerjena k natančnim ciljem

Peking - Yang Jiechi je namreč zunanji minister, a v Harare je v četrtek odpotoval z napovedjo, da bo azijska sila v zimbabvejske rudnike, kmetijstvo in infrastrukturo vložila 10 milijard dolarjev. Kitajske diplomatske poti so v Afriki tlakovane z obilno finančno vsebino.

Kitajci pa z denarjem niso preveč radodarni, čeprav se je v njihovi blagajni nakopičilo več kot 2800 milijard dolarjev deviznih rezerv. Nekateri opazovalci zato upravičeno dvomijo o tem, ali bo vsota, s katero se bo azijska sila vrnila v tesen objem z afriškim zaveznikom, ki ga je bila zanemarila, res tako visoka. Ta bi bila pravzaprav dvakrat večja od bruto družbenega proizvoda, ki ga je Zimbabve ustvaril leta 2010, in celo višja od skupnih kitajskih naložb v Afriki leta 2009. Zato je jasno, da bodo računalniki v vseh sektorjih v Pekingu prej natančno izračunali morebitni dobiček od vsakega posameznega projekta na seznamu, o katerih se sicer pogaja kitajska Exim banka in o katerih se bo med svojimi srečanji v Harareju te dni pogovarjal tudi Yang Jiechi.

Razkošna vila v Hongkongu

Yang je prvi kitajski zunanji minister, ki bo Zimbabve obiskal po desetih letih, in prvo znamenje, da hoče uradni Peking v partnerstvo s to državo po treh letih kitajskega izogibanja javnim objemom s predsednikom Robertom Mugabejem vliti svežo kri. Kitajska ne mara, če se v njenih tajnih sobanah nenadoma prižge luč, in se je počutila osramočeno, ko je bila aprila leta 2008 ob afriški obali odkrita njena ladja, natovorjena z orožjem in strelivom, namenjenim Mugabejevi vojski ravno v trenutku, ko je ta obračunaval z opozicijskim tekmecem Morganom Tsvangiraijem. Ko je potem diktatorja mednarodna skupnost izolirala, je Kitajska izkoristila svoj izum »ene države, dveh sistemov« in afriškemu prijatelju diskretno in brez političnih reflektorjev omogočila, da v Hongkongu kupi vilo, ki je domnevno vredna 5,5 milijona dolarjev. Ker Mugabejeva hči tam študira računovodstvo in gospa Grace Mugabe najraje nakupuje v Hongkongu, je bilo seveda logično, da družini ponudijo občutek drugega doma. Ni treba niti omeniti, da je bilo to tudi zelo koristno za bodoče dvostranske odnose med Pekingom in Hararejem.

Yang Jiechi pa bo tokrat gledal tudi naprej, čez Mugabejevo ramo proti vsem drugim političnim opcijam, ki jih Kitajska potrebuje, da si zagotovi tisto, kar je zanjo v Zimbabveju pravzaprav bistvenega pomena - rudnike platine in diamantov ter plantaže tobaka in žita.

Potem, ko je bila ustanovljena vlada narodne enotnosti Mugabeja in Tsvangiraja, se je Zimbabve vrnil v nekakšno stabilnost, a je zašel v gospodarsko nevihto hiperinflacije. Za Kitajsko so bila to najrodovitnejša tla, na katerih se lahko ponudi kot finančni in neideološki steber okrevanja, ki ga potrebujejo vsi politični voditelji, ne glede na to, ali gre za Mugabejevo Domoljubno fronto zimbabvejske afriške narodne enotnosti (ZANU PF) ali za Tsvangirajevo Gibanje za demokratične spremembe (MDC).

Kljub temu pa bo moral Yang med obiskom v Harareju pokazati vse, kar zna o gospodarski diplomaciji in diplomatskem lovljenju ravnotežja med staro podobo Kitajske kot branilke diktature in podobo, ki si jo azijska sila želi nadeti in je nujen dejavnik v katerem koli modelu razvoja. Sestal se bo z Mugabejem, ni pa še povsem gotovo, ali bosta kitajskega gosta sprejela premier Tsvangirai in finančni minister Tendai Biti (tudi iz MDC), ki se nočeta poistovetiti s predsednikovo politiko prodaje državnega bogastva za kratkoročno politično korist.

Platina, diamanti 
in rodovitna zemlja

Poročila pravijo, da se Kitajska zelo zanima za prevzem vseh zalog platine v Selousu in Northfieldsu, kjer se na površini približno 180 kvadratnih kilometrov skriva ruda dragocene kovine, ocenjena na približno 40 milijard dolarjev. Poleg tega si azijska sila želi tudi diamantna polja Marange, ki so leta 2008 prišla pod vojaški nadzor. Ta točka dnevnega reda bo verjetno najobčutljivejša, ker se že šepeta, da nekatere kitajske družbe nezakonito kopljejo drago kamenje, ki ga ščiti Mugabejeva ZANU-PF.

Če seštejemo vse, kar bi Kitajska rada dobila od Zimbabveja, je 10 milijard dolarjev pravzaprav nizka cena. Vsemu temu je treba dodati še čedalje večjo kitajsko potrebo po obdelovalnih površinah, na katerih bi pridelovala hrano za najbolj številčno državo na svetu. Vsa Afrika ima približno milijardo ljudi, a tudi 733 milijonov hektarov obdelovalnih površin, kar je šestkrat več njiv, kot jih ima na voljo 1,3 milijarde Kitajcev. Kitajska se s čedalje hujšimi podnebnimi motnjami, čedalje večjim pomanjkanjem vode in čedalje agresivnejšim betoniranjem zaradi spodbujanja visoke industrijske rasti vse bolj obrača k rodovitni afriški zemlji, na kateri bo verjetno pridelovala hrano za prihodnje rodove Kitajcev. Diplomacija azijske sile na tej celini je zato usmerjena k natančnim ciljem. Yang Jiechi v Zimbabveju izpolnjuje samo eno od številnih nalog.