Diplomatska vojna med Moskvo in Berlinom zaradi umorjenega Gruzijca

Nemčija je izgnala dva ruska diplomata, Rusija grozi s protiukrepom.

Objavljeno
10. december 2019 18.45
Posodobljeno
10. december 2019 18.45
Med Berlinom in Moskvo je izbruhnila prava mala diplomatska vojna zaradi umora Gruzijca, ki se je boril v čečenski vojni, avgusta v berlinskem živalskem vrtu Kleine Tiergarten. Umor naj bi naročili v Moskvi. Foto: Afp
Frankfurt - Med Moskvo in Berlinom je izbruhnila prava mala diplomatska vojna zaradi pred meseci v Berlinu umorjenega Gruzijca. Berlin Moskvo obtožuje, da so umor naročili v Kremlju. Za kazen so iz Nemčije izgnali dva ruska diplomata. Zdaj z enakim ukrepom grozi Moskva, ruski predsednik Vladimir Putin pa umorjenega označuje za bandita.

V Berlinu so nedavno objavili rezultate preiskav incidenta, ki se je zgodil poleti v berlinskem živalskem vrtu Kleine Tiergarter. Po izsledkih preiskovalcev, naj bi umor 40-letnega političnega prebežnika iz Gruzije, ki se je boril v čečenski vojni in ki je v Nemčiji živel pod psevdonimom Tornike K (njegovo pravo ime je Zelimkan Kangošvili) naročili v Moski. Umor naj bi izpeljal Vadim Krasikov, znan tudi pod lažnim priimkom Sokolov, ki je vse od poletja v preiskovalnem priporu. Zadnje dni pa po poročanju nemških časnikov v strogo zavarovanem delu zapora v Berlinu, saj naj bi nemški obveščevalci dobili indice, da je njegovo življenje ogroženo. V Moskvi naj bi se namreč bali, da bo izdal naročnika.


 

Nemčija od Rusije pričakuje sodelovanje


Ruski predsednik Putin je umorjenega označil za bandita. Dejal je, da je bil eden od soorganizatorjev terorističnega napada na podzemno železnico v Moskvi in da je bil na seznamu iskanih borcev v Rusiji. Izgon dveh ruskih diplomatov je obsodil, saj da slednja nista povezana z umorom. Napovedal je, da bo Moskva v odgovor že kmalu izgnala nemške diplomate. Putin je sicer na to temo govoril z nemško kanclerko Angelo Merkel na včerajšnjem vrhu normandijske četverice v Parizu. Nemška kanclerka je pojasnila, da od ruske strani pričakuje sodelovanje pri razjasnitvi umora in da pričakuje, da bo ruska stran informacije, ki jih ima v zvezi z incidentom predala nemški strani. Ruski predsednik je sicer napovedal pomoč nemškim preiskovalcem, kakšne podatke bi lahko Rusija posredovala v Berlin, pa ostaja nejasno.

image
Ruski predsednik Vladimir Putin in nemška kanclerka Angela Merkel sta o diplomatskem sporu govorila tudi na včerajšnjem vrhu normandijske četverice v Parizu. Foto: Charles Platiau/Afp


Incident je med državama sicer povzročil pravo diplomatsko vojno. Predsednicavladajoče CDU Annegret Kramp-Karrenbauer je Rusijo obtožila, da gre za stalno prakso Moskve in da je to zaskrbljujoče. Omenila je na primer zastrupitev nekdanjega ruskega tajnega agenta Sergeja Skripala in njegove hčerke Julije v Londonu, za katero po ugotovitvah britanskih preiskovalcev prav tako stoji Kremelj. Pa tudi ponavljajoče se posege Rusije v sosednje države. Vključno s kršitvami zračnega prostora na Poljskem in v baltskih državah ter širjenje lažnih informacij.
 

Najprej tiralica, nato prekinjeno iskanje


Domnevni morilec Krasikov, 56-letni ruski državljan, je v EU pripotoval z lažnimi papirji avgusta in nato z streli v glavo in telo umoril Kangošvilija. Policisti so ga prijeli nedaleč vstran od kraja umora, ko se je slednji skušal znebiti strelnega orožja. Preiskovalci sume, da je umor naročila Moskva, utemeljujejo z dejstvom, da so ruske oblasti leta 2014 Krasikova iskale s tiralico zaradi suma umora nekega ruskega poslovneža, a so nato iskanje prekinile. Nedolgo za tem pa je Krasikov dobil nove dokumente pod priimkom Sokolov. Oba umora sta si tudi precej podobna po izvedbi. V obeh primerih se je storilec žrtvi približal s kolesom in žrtev ustrelil v glavo in telo.