Diplomatske depeše odnesle tudi visokega ameriškega diplomata

New York – V Pentagonu so mi zagotovili, da vojaka Bradleyja Manninga obravnajo v skladu z našimi osnovnimi načeli in tako, kakor ustreza njegovim pogojem pripora, je v petek na tiskovni konferenci povedal ameriški predsednik Barack Obama. Kar nekaj razburjenja je na začetku marca povzročila novica, da se mora Manning, ki je obtožen odtujitve na stotisoče tajnih ameriških dokumentov in njihove predaje portalu Wikileaks, vsak večer sleči do golega in zjutraj v Adamovem kostimu tudi salutirati, v četrtek pa je glavni govornik zunanjega ministrstva Philip Crowley takšno obravnavanje označil za »smešno, kontraproduktivno in neumno«. V nedeljo se je poslovil od položaja.

»Ste to povedali za javnost?« je novinarka BBC Philippa Thomas vprašala Philipa J. Crowleyja, ki je v četrtek na Inštitutu za tehnologijo iz Massachusettsa kakim dvajsetim poslušalcem predaval o tem, kako lahko zunanja politika izkoristi prednosti novih socialnih medijev. PJ, kakor ga običajno kličejo, je bil pravkar povedal nekaj krepkih o tem, kako obrambno ministrstvo »smešno, neproduktivno in neumno« obravnava vojaka Manninga. »Potem je nastala mučna tišina,« je zapisala novinarka na svojem blogu. Po kateri je zdaj že nekdanji govornik ameriškega zunanjega ministrstva dejal: »Seveda.«

Ta »seveda« ga je odnesel s položaja. »O tem ne bi pisala, če bi rekel ne,« je priznala Thomasova. Ko je britanska novinarka, ki v tem šolskem letu na univerzi Harvard preučuje digitalne medije in državljansko novinarstvo, Crowleyeve besede objavila na blogu, je pomočnik zunanje ministrice za javne zadeve na svoji koži občutil posledice tega, o čemer je bil sam predaval. Čeprav jih je povedal majhni in izbrani družbi, so njegove kritike obravnavanja Manninga v trenutku zaokrožile po novih medijih, le dan pozneje pa je moral o njih javnosti odgovarjati tudi prvi človek v državi. Njegova podpora Pentagonu je zapečatila Crowleyevo usodo.

Prva dama ameriške diplomacije Hillary Clinton je odstop sodelavca, ki se je »več kot tri desetletja odlikoval v služenju državi, tako v uniformi kot v civilu«, sprejela z velikim obžalovanjem. Crowleyju, ki je preživel 26 let v vojaškem letalstvu, tik pred upokojitvijo leta 1999 pa je med vojno na Kosovu svetoval tedanjemu generalnemu sekretarju Nata Javierju Solani, je zaželela srečo v nadaljnji karieri. Izjavo, v kateri je prevzel vso odgovornost za svoje besede, je pripravil tudi »odstopljeni« diplomat, a v njej pretiranega obžalovanja ni bilo opaziti. »Z nedavnimi komentarji o pogojih, v katerih preživlja pripor vojak Bradley Manning, sem hotel opozoriti na širše, celo strateške posledice diskretnih ukrepov, ki jih izvajajo nacionalne varnostne službe vsak dan, in na njihov vpliv na našo vodilno vlogo in podobo v svetu. V današnjih časih, ki so polni izzivov in neusmiljenih medijev, mora oblast delovati preudarno in v skladu z našimi zakoni in vrednotami,« je zapisal Crowley.

Vedno dobro obveščeni komentatorji zdaj ugotavljajo, da to ni bil prvi Crowleyev komentar, ki je spravil administracijo v zadrego. Točno pred enim letom se je moral opravičevati zaradi izjav o takrat še velikem ameriškem zavezniku, libijskem voditelju Moamerju Gadafiju. Ko so novinarji Crowleya vprašali, kaj meni o Gadafijevi grožnji, da bo napovedal muslimansko sveto vojno proti Švici, ker je prepovedala gradnjo džamij z minareti, je odvrnil, da se spominja le ogromno besed in papirjev, ki so leteli naokoli, kakega pretiranega smisla pa da v Gadafijevem govoru ni opazil. Ko so v Tripoliju zagrozili, da bodo uvedli sankcije proti ameriškim podjetjem, če se Washington ne bo opravičil, je moral PJ stopiti pred kamere in povedati, da njegove izjave, ki da jih obžaluje, ne odražajo ameriške politike in da z njimi ni hotel žaliti. »Upam, da bomo lahko trenutni dialog na najvišji ravni nadaljevali, da bi še izboljšali ameriško-libijske odnose,« je moral Crowley lanskega marca zagovarjati takrat še ljubeznivo politiko Washingtona do »norega psa z Bližnjega vzhoda«, kakor je Gadafija nekoč poimenoval ameriški predsednik Ronald Reagan.

Tokrat se Crowley ni opravičil, njegovo odstopno izjavo pa je mogoče razumeti kot nadaljevanje kritike tega, kako vojaške oblasti v oporišču marincev v Quanticu v Virginiji obravnavajo 23-letnega Manninga. Na začetku marca so iz Pentagonu sporočili, da so razširili obtožnico proti nekdanjemu vojaškemu obveščevalnemu analitiku nižjega ranga, ki mu zdaj grozi smrtna kazen, hkrati pa je Manningov odvetnik David Coombs javnost obvestil, da so njegovo stranko podvrgli posebni obdelavi. Zvečer so mu odvzeli vsa oblačila, zjutraj pa ga golega postrojili pred celico, med tem ko je nadzornik prešteval ostale pripornike. Ko so novico objavili tudi vodilni ameriški mediji, so v Pentagonu zagotavljali, da to počnejo, ker jih skrbi za varnost pripornika, takšna zagotovila pa je sprejel tudi predsednik Obama.

Takšno skrb je prejšnji teden zavrnil tudi sam pripornik, ki mu, odkar je izbruhnil škandal, zvečer prinesejo posebno spalno srajco iz umetnih materialov, ki je ni mogoče raztrgati. Manning je skupaj z odvetnikom Coombsom napisal 11-stransko pritožbo zaradi »neutemeljenega« in »nezakonitega kaznovanja«, v kateri je zagotovil, da ne razmišlja o samomoru. Manning je že deset mesecev zaprt v samici, kjer mora preživeti 23 ur na dan, med katerimi se ne sme niti razgibavati, konec lanskega leta pa so iz ženevske pisarne Manfreda Nowaka, posebnega poročevalca Združenih narodov za mučenje, sporočili, da bodo preučili njegov primer. »Kruto, neobičajno in nečloveško ravnanje, ki je v nasprotju z ameriškimi zakoni« so že obsodili Pshilogi za družbeno odgovornost, organizacija Amnesty International, ki je že januarja v odprtem pismu obrambnemu ministru Robertu Gatesu opozorila na nečloveško obravnavanje Manninga, pa pripravlja proteste v njegovo podporo.