Diplomatsko z Iranom

München – Pri reševanju iranskega jedrskega vprašanja je treba izčrpati vse diplomatske poti, je bil glavni zaključek današnjega zasedanja varnostne konference v Müchenu. Po besedah slovenskega obrambnega ministra Karla Erjavca se mora zveza NATO prilagoditi novim globalnim grožnjam, predvsem terorizmu in orožju za množično uničenje. V nedeljo se bodo razprave v Münchnu vrtele okrog odnosov Nato-Evropska unija-Rusija in Nato-Azija.

Erjavec: Težave v zavezništvu so presežene

Težave, s katerimi se je transatlantsko zavezništvo soočalo ob izbruhu vojne v Iraku, ko se je Evropa razdelila na zagovornike in nasprotnike posredovanja ZDA, so po besedah Erjavca presežene in odnosi so danes na najvišji ravni. Razprava je po besedah ministra predvsem pokazala, da se mora zveza Nato sedaj prilagoditi novim globalnim, asimetričnim grožnjam, predvsem terorizmu in uporabi orožja za množično uničenje.

Erjavec je izpostavil pobudo nemške kanclerke Angele Merkel, da bi morala leta 2008 potekati razprava o strateški vlogi zveze Nato v prihodnosti. Kot je predlagala, bi se moralo severnoatlantsko zavezništvo preobraziti v globalno varnostno organizacijo in vključiti tudi tiste države, ki že sedaj sodelujejo pri različnih operacijah za podporo miru, predvsem Avstralijo in Japonsko
.
Generalni sekretar zveze Nato Jaap de Hoop Scheffer je ob tem poudaril, da bo zavezništvo v prihodnosti sicer moralo sklepati partnerstva z državami po vsem svetu, da pa Nato nikakor ni in ne sme postati "svetovni policist". Gre predvsem za vzpostavljanje "globalnega partnerstva" v smislu tesnejših odnosov z drugimi "podobno mislečimi državami, kot so na primer Avstralija, Nova Zelandija, Južna Koreja in Japonska". Kot je pojasnil Erjavec, Scheffer ni naklonjen ideji, da bi državi, kot sta Avstralija in Japonska, postali članici zveze Nato, ampak bi moralo sodelovanje z njima potekati v neki drugi obliki.

Pri vprašanju Irana je potrebno izčrpati vse diplomatske poti

Razprava v Münchnu se je dotaknila tudi odnosov med EU in zvezo Nato, predvsem nevarnosti podvajanja njunih aktivnosti. Glede tega smo se vsi zavzeli, da bi se morale dejavnosti čim bolj dopolnjevati, je poudaril minister. Kot je še povedal, je bila dana pobuda za srečanje obrambnih ministrov zveze Nato in EU, ki bi bilo namenjeno poglobitvi sodelovanja med povezavama.

Pomembna tema današnjih pogovorov je bil seveda tudi spor glede iranskega jedrskega programa, pri čemer je bilo predvsem nedvoumno poudarjeno, da je treba pri iskanju rešitve izčrpati vse diplomatske poti, je dejal Erjavec. Nakazano je tudi bilo, da bo sedaj predvsem pomembno, kako se bosta v Varnostnem svetu ZN odzvali Kitajska in Rusija.

V Münchnu so se gostje zbrali že v petek, ko je zvečer potekala tradicionalna večerja, ki jo udeleženci običajno izrabijo za številna dvostranska srečanja. Erjavec se je v petek popoldne tako med drugim srečal z gruzijskim obrambnim ministrom Iraklijem Okruašvilijem.

V središču bavarske prestolnice se je medtem danes zbralo kakih 1700 demonstrantov, ki so protestirali proti varnostni konferenci. O izgredih ali morebitnih aretacijah zaenkrat ne poročajo. Protestnemu shodu ob spremljavi bobnov in glasnih žvižgov se je na poti proti središču Münchna priključilo vedno več ljudi. Napisi na plakatih so zahtevali "Razorožitev namesto zniževanja socialnega varstva" ter "Ustavimo podpihovalce vojn".

Rumsfeld: Svet stoji pred dolgim bojem

V svojih govorih ob odprtju 42. varnostne konference v Münchnu sta ameriški obrambni minister Donald Rumsfeld in nemška kanclerka Angela Merkel poudarila, da mednarodna skupnost Iranu ne bi smela dovoliti, da razvije jedrsko orožje. "Iranska vlada je ena izmed glavnih podpornic terorizma," je ob tem opozoril Rumsfeld. Rumsfeld in dodal, da svet stoji pred dolgim bojem, pri čemer bo treba premisliti o strategiji in morda spremeniti institucije, v vsakem primeru pa bo potrebno tesno sodelovanje.

Rumsfeld je v svojem govoru evropske zaveznice ZDA tudi pozval, naj zvišajo raven vlaganj v obrambo. Obseg sredstev, ki jih za obrambo namenijo ZDA po njegovih besedah znaša 3,7 odstotka ameriškega bruto družbenega proizvoda, medtem ko mnogo evropskih držav za ta namen ne porabi niti dveh odstotkov svojega BDP. "Ni verjetno, da bo takšna raven investicij zadoščala za zaščito svobodnih državljanov držav članic zveze Nato," je ob tem opozoril Rumsfeld.

Težko do več denarja za obrambo

Merklova je sicer v svojem govoru opozorila, da si Nemčija zaradi proračunskih omejitev ne more privoščiti zvišanja obsega vlaganj v obrambo, dejala pa tudi, da si iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad zaradi svojega zanikanja holokavsta in odnosa do Izraela od Nemčije ne more obetati niti malo strpnosti. Teheran namreč Izraelu ne priznava pravice do obstoja, iranska vlada pa namerava organizirati konferenco, na kateri bodo udeleženci razpravljali o tem, ali se je holokavst nad Judi v Evropi pred in med drugo svetovno vojno sploh zgodil.