Do 300 milijard evrov za odškodnine

Haag – Meddržavno sodišče (ICJ) v Haagu je danes začelo glavno obravnavo o tožbi, ki jo je Bosna in Hercegovina vložila proti Srbiji in Črni gori kot naslednici Zvezne republike Jugoslavije zaradi napada nekdanje jugoslovanske vojske na njeno ozemlje in genocida med vojno v BiH (1992-1995).

Sarajevo je tožbo proti Beogradu vložilo 20. marca 1993 zaradi napada nekdanje jugoslovanske vojske na BiH in genocida med štiriletno vojno na njenem ozemlju. Meddržavno sodišče v Haagu se je leta 1996 razglasilo za pristojnega za obravnavo tožbe.

Je pa sodišče leta 2004 sprejelo sklep, da ni pristojno za tožbo SČG proti zvezi NATO. Zato bo Beograd na začetku postopka skušal izpodbijati pristojnost ICJ tudi v tem primeru. Sodišče je namreč glede tožbe zaradi vojaškega posega zveze NATO leta 1999 ugotovilo, da ZRJ takrat ni bila članica Združenih narodov, Beograd pa zdaj izpostavlja, da to ni bila niti v času, ko je Sarajevo vložilo tožbo proti njemu.

Kot poročajo srbski mediji, je po uvodnih besedah predsednice ICJ Rosalyn Higgins , ki prihaja iz Velike Britanije, danes prvi dobil besedo zastopnik tožnikov Sakib Softič, ki je ponovil zahtevo Sarajeva, naj sodišče spozna SČG za odgovorno za genocid.

Sarajevo se ne zavzema za ugotavljanje krivde posameznih državljanov SČG in Republike srbske kot ene od entitet BiH. Zahteva pa, da ICJ ugotovi odgovornost države, katere vodstvo je prekršilo konvencijo o genocidu, je poudaril Softič in zatrdil, da bodo odgovornost Beograda za genocid tudi dokazali.

Labus opozoril na dramatično negativne učinke obravnave

Podpredsednik srbske vlade Miroljub Labus je danes za beograjske medije dejal, da bi imelo sprejetje tožbe s strani ICJ "dramatično negativne učinke za prihodnje odnose na Balkanu". Sam ne vidi, "kako bi lahko BiH v takem primeru obstala kot enotna država". Kot je dodal, v primeru tožbe BiH ne gre za ugotavljanje resnice, ampak za sankcije oziroma kazen, ker Sarajevo zahteva 100 milijard dolarjev odškodnine.

Glavna ustna obravnava naj bi trajala do 9. maja, sodišče pa naj bi o zadevi odločilo približno čez eno leto. Razsodbe ICJ so sicer dokončne in nanje ni mogoče vložiti pritožbe.

Zahtevajo tudi vojne odškodnine

BiH od sodišča tudi zahteva, naj določi višino vojnih odškodnin, ki bi jih moral plačati Beograd. Odškodninski zahtevek naj bi po nekaterih ocenah znašal od 150 milijard do 300 milijard evrov. Glavna obravnava naj bi trajala do 9. maja, sodbo, ki bo dokončna, pa naj bi bilo pričakovati približno čez eno leto. V kolikor bi BiH s tožbo uspela, bi bila SČG prva država, ki bi jo sodišče v šestdesetih letih, odkar je ustanovljeno, razglasilo za odgovorno za genocid, kot poudarjajo srbski mediji.

Na odgovor čaka tudi Zagreb

ICJ se je razglasil za pristojnega za obravnavo tožbe leta 1996. Podobno tožbo proti ZRJ je leta 1999 vložila tudi Hrvaška, vendar ICJ še ni odločalo o svoji pristojnosti v tem primeru. Beograd je Sarajevu odgovoril z nasprotno tožbo zaradi domnevnega genocida nad Srbi v BiH, vendar jo je po padcu režima Slobodana Miloševiča umaknil aprila 2001.

Nekdanja ZRJ je leta 1999 tožila tudi posamezne članice zveze Nato zaradi vojaškega posega proti njej, ICJ pa je decembra 2004 sprejel sklep, da ni pristojen odločati o tej zadevi. Beograd je takrat pozdravil to odločitev. Kot so zatrjevali njegovi pravni izvedenci, bi lahko imel ta "preobrat" veliki pomen tudi za tožbi Sarajeva in Zagreba proti Beogradu, ki naj bi mu bilo tako omogočeno, da bo že v začetni fazi obravnav izpodbijal pristojnost ICJ tudi v teh dveh sporih.