Tiskane izdaje
Nobelov petčlanski odbor, ki ga imenuje norveški storting (parlament), se letos ni odločil za presenečenje. Nagrado za mir je namreč podelil nekdanjemu finskemu predsedniku in dolgoletnemu mirovnemu posredniku Marttiju Ahtisaariju, ki je bil v igri za to prestižno mednarodno priznanje že nekaj let zapored. Nagrada za mir je prišla v prave roke, saj so Ahtisaarijeve mirovne misije veliko prispevale k mirnejšemu svetu in »bratstvu med narodi« v duhu Alfreda Nobela, so svojo odločitev pojasnili v Oslu.
Kandidatov za Nobelovo nagrado za mir, ki jo podeljujejo na Norveškem, je bilo tudi letos zelo veliko. Natanko 197. Med njimi so bili mnogi znani bojevniki za človekove pravice iz Kitajske, Rusije (Lidija Jusupova, ki se veliko ukvarja s Čečenijo), Vietnama in drugih držav. Toda odbor, ki ga že pet let vodi profesor medicine Ole Danbolt Mjøs, se je tokrat soglasno odločil za 71-letnega Finca Marttija Ahtisaarija, uglednega diplomata in izkušenega mirovnega posrednika, ki je v minulih treh desetletjih - v sodelovanju kar s petimi generalnimi sekretarji Združenih narodov, od Kurta Waldheima do Ban Ki Muna - uspešno rešil vrsto kriz v Afriki, Aziji, Evropi in na Bližnjem vzhodu.
Marttija Ahtisaarija zelo dobro poznajo tudi na območju nekdanje Jugoslavije. V začetku devetdesetih let se je ukvarjal z Bosno in Hercegovino, po končanem Natovem bombardiranju Beograda leta 1999 je prav on Slobodanu Miloševiću izročil ultimativni mirovni načrt, leta 2005 pa mu je Kofi Anan v roke izročil še usodo Kosova. Finski diplomat je ta zapleten gordijski vozel presekal s predlogom o »nadzorovani« samostojnosti za Kosovo, ki je od letos naprej samostojna država.
Martti Ahtisaari, ki je bil šest let tudi finski predsednik (1994-2000), je v svoji dolgoletni karieri reševal konflikte v Namibiji, v indonezijski »separatistični« pokrajini Aceh, na Severnem Irskem in zdaj tudi v Iraku. Lani je namreč njegova Pobuda za reševanje kriz (CMI), ki ima urad v Helsinkih, začela tajna spravna pogajanja med iraškimi šiiti in suniti. Po zgledu podobnih mirovnih poskusov na Severnem Irskem in v Južni Afriki.
Ugledni finski diplomat je novico o Nobelovi nagradi, vredni 10 milijonov kron (1,02 milijona evrov), sprejel z radostjo. In upanjem, da bo tudi zaradi tega priznanja zdaj laže prišel do denarja za delovanje svojega »kriznega« urada. Nagrado mu bodo izročili 10. decembra, na obletnico smrti Alfreda Nobela.
Pod žarometom: Martti Ahtisaari
Martti Ahtisaari, nekdanji finski predsednik in letošnji Nobelov nagrajenec za mir, je v diplomaciji že več kot štiri desetletja. V različnih mirovnih misijah je sodeloval kar s petimi generalnimi sekretarji Združenih narodov, od Kurta Waldheima do Ban Ki Muna. Toda najbolj zapleteno nalogo mu je leta 2005 zagotovo zaupal Kofi Anan. V roke mu je namreč izročil usodo Kosova. Izkušeni finski diplomat, ki je junija dopolnil 71 let, je kosovski gordijski vozel učinkovito presekal s predlogom o »nadzorovani« samostojnosti.
Takrat je skoraj poldrugo leto nenehno potoval med New Yorkom, Prištino, Beogradom in Dunajem, kjer je bil sedež njegovega urada Unosek. Ga vse to kaj utruja, ga v njegovi dunajski pisarni v središču mesta vprašam le dan po tem, ko je v varnostnem svetu Združenih narodov predstavil svoj načrt za Kosovo. »Ne, nimam nobenih težav. Sem zelo discipliniran. Le tako je namreč mogoče preživeti,« je z nasmehom odgovoril Ahtisaari in kako uro pozneje že odletel v Ženevo. Na sprejem, ki ga je tistega dne za svoje najtesnejše sodelavce in prijatelje priredil Kofi Anan.
Marttija Ahtisaarija, rojenega v danes ruskem Viborgu, nekdaj finskem Viipuriju, od takrat štejejo za nekakšnega »očeta« kosovske neodvisnosti. Toda sam pravi, da Kosovo pravzaprav ni bilo najtežja naloga. V srcu mu je najbolj ostala Namibija. Morda zato, ker je urejanje namibijskega problema trajalo tako dolgo. Posebni odposlanec ZN za Namibijo je postal že leta 1977, država pa je dokončno zakorakala v samostojnost šele 13 let pozneje.
Po poklicu je pravzaprav učitelj, toda v diplomacijo je stopil zelo zgodaj. Leta 1965. Bil je veleposlanik v več državah, tudi v Združenih narodih, a bolj kot diplomacija ga je zanimalo delo v mirovnih misijah. V minulih desetletjih je prepotoval tako rekoč vse celine in posredoval v konfliktih v Afriki, Aziji, Evropi in na Bližnjem vzhodu.
V devetdesetih letih je postal strokovnjak za Balkan. Najprej se je ukvarjal z Bosno in Hercegovino. V tistem času se je velikokrat srečal s Slobodanom Miloševićem, ne samo v Beogradu, ampak tudi na pogajanjih v Ženevi. Po bombnih napadih Nata leta 1999 se je z njim znova pomeril iz oči v oči. Takrat je od Evropske unije namreč dobil nalogo, da skupaj z ameriškim diplomatom Strobom Talbottom in nekdanjim ruskim premierom Viktorjem Černomirdinom odide v Beograd in Miloševiću izroči ultimativni mirovni načrt. Srbski voditelj je imel samo dve možnosti: ali ga sprejme ali pa zavrne. Naslednjega dne je srbska skupščina sprejela dokument in Kosovo od takrat ni bilo več pod srbsko jurisdikcijo.
Leta 1994 je sprejel izziv finske socialdemokratske stranke in kandidiral na predsedniških volitvah. Postal je prvi neposredno izvoljeni predsednik Finske. Martti Ahtisaari je bil med volivci zelo priljubljen. Ne le zato, ker zna sam speči značilne karelske piroge, ampak predvsem zaradi njegovih številnih poti po državi in pogovorov z ljudmi. Ker so mu mirovne misije kljub vsemu za vselej ostale v krvi, leta 2000 ni kandidiral za drugi mandat, ampak se je vrnil k svojemu staremu delu. Leta 2005 je denimo uspešno posredoval v sporu med Indonezijo in separatisti iz Aceha. Potem je prišlo na vrsto Kosovo. Zdaj se ukvarja z mirovnim dialogom med iraškimi šiiti in suniti v okviru svoje Pobude za odpravljanje kriz (CMI), ki ima urad v Helsinkih.
Martti Ahtisaari ima izjemno pozitiven pogled na svet. Tudi na sosednjo Rusijo. Prevelika energetska odvisnost Evrope od Rusije ga pravzaprav niti ne moti preveč. »Po tej logiki bi namreč lahko rekli, da so tudi Američani postali talci zalivskih naftnih držav. Danes je vsak odvisen od nekoga. Če svojih izdelkov ali surovin ne moreš prodajati v svet, si izgubljen. Gospodarstvo se tako ne more razvijati. V današnjem globaliziranem svetu vsakdo potrebuje vsakogar. Mislim, da je dobro, da je hladne vojne konec in da se lahko tudi z Rusijo pogovarjamo iz oči v oči in da z njo svobodno trgujemo,« razmišlja letošnji nobelovec za mir. Iz sobotnega tiskanega Dela
Janša in Rupel čestitala Ahtisaariju
Premier Janez Janša je ob današnji odločitvi odbora za podelitev Nobelove nagrade za mir čestital nekdanjemu finskemu predsedniku Marttiju Ahtisaariju. Letošnjemu dobitniku Nobelove nagrade za mir je čestital tudi zunanji minister Dimitrij Rupel.
Slovenska vlada in sam osebno "visoko cenimo vaša prizadevanja pri razreševanju številnih resnih in dolgotrajnih konfliktov na različnih delih sveta", je v pismu Ahtisaariju zapisal slovenski premier, so sporočili iz njegovega kabineta.
Ob tem je še posebej izpostavil prispevek nekdanjega finskega predsednika k miru in stabilnosti v tem delu Evrope. "Vaši izjemni dosežki so nam navdih in dokaz, da ima lahko mednarodno posredništvo velik pomen pri mirnem reševanju sporov na konfliktnih območjih," je dodal premier.
Minister Rupel je v čestitki Ahtisaariju zapisal, da je z veseljem sprejel novico, da je bila letošnja Nobelova nagrada za mir podeljena za prizadevanje in razrešitev mednarodnih konfliktov na več celinah in v več kot treh desetletjih, so sporočili z zunanjega ministrstva.
"Odločitev odbora za podelitev Nobelove nagrade za mir pomeni pomembno priznanje vašim naporom in predanega dela pri vzpostavljanju miru v svetu. Med dosežki so še posebej vidni napori pri iskanju rešitve statusa Kosova," je še zapisal minister.
