Peking − Novo leto v znamenju kače so v Pekingu pričakali z nekoliko manj dima kot običajno, a zato s toliko več spraševanja, ali bo dobro ali strupeno. V preteklosti so leta, ki so minila v znamenju kače, znala prinesti tako vojno kakor mir.
Kitajci so v noči s sobote na nedeljo pričakali tradicionalno novo pomlad pri temperaturah okoli 0 stopinj Celzija in z nekoliko manj dima tako priljubljenih petard in ognjemetov, ki se jim pač ne morejo ogniti. Navzlic temu so delali trušč, ki je na začetku lunarnega leta vselej potreben za to, da se prepodijo zli duhovi.
Tokrat so se nekateri trudili, da bi bili še glasnejši kot običajno, kajti nastopilo je leto kače, za katero se še ne ve, ali bo dobro ali strupeno. Zato je kljub pozivom kitajskih oblasti, naj se državljani vzdržijo pokanja petard, polnoč nastopila z oglušujočim truščem.
Toda po polnoči je v prestolnici pokalo manj kot običajno, ker so mnogi meščani prisluhnili pozivu oblasti, naj ne pretiravajo s pokanjem, da bi na ta način preprečili dodatno onesnaženje zraka. Tiskovna agencija Xinhua trdi, da so v tednu pred praznikom prodali 37 odstotkov manj pirotehničnih sredstev kakor lani in da so po Pekingu razpostavili 1337 stojnic za prodajo 750 tisoč kartonov petard, od katerih so jih do novega leta prodali samo 260 tisoč.
Ko so lani Kitajci pričakali leto zmaja, so v Pekingu na novega leta noč izmerili koncentracijo prašnih delcev (PM2,5) v višini 1500. To nedeljo se je v večini pekinških četrti indeks onesnaženosti gibal nad 200, vendar je bil hkrati močno pod 800, kolikor so ga v Pekingu namerili minuli mesec, ko so v treh hladnih tednih brez vetra meščani kurili več kot običajno, dihali pa so skozi maske ali robce, ki so si jih tiščali k obrazu.
V zakajenem pekinškem zraku je viselo tudi vprašanje, kakšna bo vodna kača v prihodnjih dvanajstih mesecih. V kitajski mitologiji je ta žival tako modra kakor nevarna. Predhodna kača leta 2001 je svet zaznamovala s terorističnim napadom na New York in z začetkom vojne v Afganistanu. Tista pred njo iz leta 1989 je tragično povezana s pokolom na Trgu nebeškega miru.
V kitajskem pojmovanju je kača tako koristna kakor strupena. Dragocen je vsak njen del. Od mesa, ki ga štejejo za afrodiziak, ki mu ni para, do kože, iz katere izdelujejo najdražje čevlje in torbice, do krvi in žolča, ki ju uporabljajo v tradicionalni kitajski medicini. Bo torej leto 2013 strupeno?
Ko so na stojnicah začeli prodajati kartone petard z imenom »Eksplozija Tokia« se je zazdelo, da bi novo leto utegnilo biti prav takšno. »Za samo 240 juanov (30 evrov) lahko bombardirate Tokio, mar se to ne izplača?!« so vzklikali ulični prodajalci. In ravno ko je letošnji prodajni hit začel iti za med, se je nekdo v partijskem vrhu domislil, da to ni dobro za že tako napete odnose med Kitajsko in Japonsko.
Leto 1953 je bilo prav tako leto kače. Takrat je kača prinesla mir, saj se je takrat končala tri leta trajajoča korejska vojna, v kateri je bilo ubitih 1,7 milijona ljudi. Če Kitajci nočejo, da bi letošnja kača v regijo prinesla novo vojno, je bolje, da se ne igrajo bombardiranja, niti s petardami ne, kajti Japonci vse to doživljajo nadvse resno. Prihod nove pomladi ni prinesel tudi boljšega vzdušja glede vprašanja otočja Diaoyu oziroma Senkaku, saj je japonska mornarica obtožila kitajsko, da je nekajkrat z radarji merila na japonske ladje in helikopterje, kar je postopek, ki predhodi streljanju. Premier Šinzo Abe zato od Pekinga zdaj terja opravičilo.
Za Kitajce je kača ambivalentna tudi zato, ker sta bila v njenem znamenju rojena tako novi partijski voditelj Xi Jinping kakor veliki voditelj Mao Zedong. Dobra kača? Slaba kača? Medtem ko so glede omenjenega vprašanja pri sebi nihali sem in tja, so v novoletno televizijsko oddajo za ne ve se kakšen honorar povabili Celine Dion, da je v duetu s kitajsko divo Song Zuying prepevala o jasminovem cvetu, nato pa je s svojim močnim glasom zapela še pesem Moje srce bo preživelo (My Heart Will Go On) – iz Titanika, seveda. Ali to napoveduje potop ali morebiti preživetje, pa zaenkrat ve samo vodna kača.













