Tudi zato nihče iz stranke ni drznil proslavljati rezultatov obsežne javnomnenjske ankete agencije YouGov, ki je napovedala, da bodo 12. decembra dobili prepričljivo večino poslanskih mandatov v spodnjem domu britanskega parlamenta, več kot dovolj za gladko potrditev še enega ločitvenega sporazuma o brexitu. Nasprotno, konservativci so na vsak način hoteli pokazati, da nad projekcijami niso zadovoljni oziroma da bi lahko bil razplet bistveno tesnejši, kot napoveduje večina meritev javnega mnenja.
Na slabem glasu
Zniževanje pričakovanj med predvolilno kampanjo je za favorita taktično še kako smiselno, zlasti če se na koncu pokaže, da ankete niso zajele pravega razpoloženja volivcev. Volilna presenečenja so na Otoku v zadnjih letih stalnica, in to predvsem zaradi netočnih predvolilnih anket.
Britanske agencije za merjenje javnega mnenja so na slabem glasu od parlamentarnih volitev leta 2015, ko nobena od 92 anket ni napovedala razsežnosti zmage konservativne stranke, ki jo je takrat vodil David Cameron. V zmago takrat ni verjelo niti vodstvo stranke, ki je volivcem dajalo obljube, o katerih je menilo, da jih ne bo treba uresničiti, v prepričanju, da na volitvah nobena stranka ne bo dosegla absolutne večine. Med obljubami je bila tudi tista o izvedbi referenduma o britanskem izstopu iz EU.
Britanci so na viseči parlament morali počakati do leta 2017, a tudi takrat večina anket ni pravilno napovedala izida volitev in izgube konservativne večine v parlamentu. Čeprav je stranka nekaj tednov pred odprtjem volišč uživala dvomestno prednost pred laburisti Jeremyja Corbyna, je na volilni dan zbrala komaj dve odstotni točki več glasov od največje opozicijske stranke.
Nič še ni odločeno
Kompleksna anketa, ki jo je v sredo objavil YouGov, je med redkimi torijcem pred dvema letoma napovedala slab rezultat. Otoški mediji so ji ta teden zato namenili znatno več pozornosti, kot je namenijo drugim raziskavam, a z opozorilom, da sta do volitev še dva tedna in se lahko zgodi marsikaj.
Preberite še: Britanski glavobol Ursule von der Leyen
Za to opozorilo so jim bili najbolj hvaležni Johnsonovi konservativci. Zadnje, kar si stranka želi na polovici kampanje, je zbujanje vtisa, da je volilni boj odločen. Ta lahko v glavah pregovorno čedalje bolj nepredvidljivih volivcev hitro preraste v ugotovitev, da v tem primeru ni smiselno oditi na volišča. Z drugimi besedami: od porasta volilnih abstinentov do hudega glavobola za vladajočo stranko je le en korak.
Torijce lahko v prihodnjih dveh tednih upravičeno skrbi tudi potencial združevanja nasprotnikov izstopa iz EU. Tako kot je konservativcem uspelo preprečiti fragmentacijo evroskeptičnega tabora, obstaja možnost, da bo nekaj podobnega na nasprotni strani uspelo Corbynovim laburistom, ki obljubljajo še en referendum o brexitu. Upad podpore liberalnim demokratom od razpisa volitev daje vtis, da ta proces že poteka, toda njegov dejanski učinek je za zdaj težko predvideti.
Zmaga konservativcev na decembrskih volitvah je trenutno videti tako rekoč zagotovljena, toda ključno vprašanje je, ali bo stranka dobila absolutno število mandatov v 650-članskem spodnjem domu parlamenta. Brez tega lahko njeni načrti za izvedbo brexita do 31. januarja prihodnje leto hitro splavajo po vodi.