»Dobri« vojaki na hongkonških ulicah

Med Hongkonžani je prišlo do še globljega razdora glede vprašanja, ali je vandalizem nujna taktika gibanja za demokracijo, potem ko se je več deset pripadnikov kitajske Narodnoosvobodilne vojske (NOV) v soboto v teku podalo iz vojašnice garnizije v četrti Kowlon Tong in začelo z okoliških ulic odstranjevati opeke in kamenje, s katerimi so demonstranti blokirali promet.



Kitajski vojaki so šli tako prvič na ulice, odkar je gibanje za demokracijo preraslo v protikitajsko revolucijo, tukajšnji prebivalci pa so si to njihovo akcijo zelo različno tolmačili. »Dobri so, pomagajo šibkim in revnim!« je dogajanje pokomentiral moški srednjih let, ki meni, da so demonstranti prestopili dopustno mejo.

»Lahko bi se znašli v hudih težavah,« pa je bil mnenja 24-študent, ki je prihod kitajskih vojakov doživel kot neposredno grožnjo.

Vojaki so bili oblečeni v olivnozelene majice in temno modre kratke hlače, vsi so bili podobnih postav in enako ostriženi. Ko so se podali iz vojašnice in se vanjo vračali, so v tekli v formacijah in ob tem v en glas šteli: »Ena, dva, tri, štiri…«. Niti za trenutek ni bilo mogoče podvomiti o tem, da se lahko ti isti mladeniči v trenutku spremenijo v oboroženo silo in da bi lahko, namesto da opeke odstranjujejo, preprosto zapeljali čeznje. Usklajeno so zlagali opeke drugo na drugo in jih odnašali v rdeče kovinske posode, drugi vojaki pa so za njimi z metlami pometali asfalt.



Akcija je trajala slabo uro, nato pa so vojaki v isti koreografiji stekli nazaj v vojašnico, za seboj pa prebivalcem pustili vprašanje: jih je na pomoč poklicala hongkonška vlada ali so jih na ulice poslali na podlagi ukaza iz Pekinga.

NOV ima v Hongkongu od 10.000 do 12.000 vojakov, ki jih lahko območna vlada pokliče na pomoč, a samo v primeru, če je ogrožena varnost posebnega administrativnega območja (kar je uradni status, ki ga ima bivša britanska kolonija znotraj kitajskih meja).



A prihod »dobrih« vojakov iz vojašnice ni pripomogel k umiritvi nemirov. V nedeljo so znova izbruhnili krvavi spopadi in zdi se, da se je mala državljanska vojna zdaj osredotočila na spopad med policijo in študenti. Središče dogajanja je bila namreč Politehnična univerza, ki se nahaja v četrti Hung Hom oziroma v samem središču mesta.

Vse odkar so poskušali policisti v soboto zvečer počistiti ulice okoli kampusa univerze, so jih demonstranti odganjali stran od vhoda, pri čemer so podžigali ogenj in metali bencinske bombe. V nedeljo se je nasilje nadaljevalo. Enega policista je puščica zadela v nogo, kar je le še prililo olje na ogenj. Policija je demonstrante napadla s solzivcem in vodnimi topovi, študenti pa so odgovarjali z vsem, kar so imeli na voljo. Le dva dni pred tem je umrl 70-letni moški, ki so ga demonstranti z opeko zadeli v glavo med enim od vse pogostejših sporov z ljudmi, ki nasprotujejo kaosu. Policija zdaj ta primer obravnava kot uboj.



V nedeljo je vlada sporočila, da v ponedeljek na vseh šolah ne bo pouka, ker pričakujejo nadaljevanje protestov. Študenti Politehnične univerze po drugi strani trdijo, da nimajo nikakršnega konkretnega načrta, temveč se bodo zgolj odzivali na ravnanje policije. »Če ne vstanemo mi, nam ne bo nihče obranil svobode,« je dejal eden od študentov.