Tiskane izdaje
New York – Ameriški dnevnik New York Times danes poroča, da so ameriški in britanski pogajalci v četrtek dosegli dogovor o odpisu dolga najrevnejšim državam, ki ga bosta danes v Londonu na srečanju finančnih ministrov skupine G-8 uradno predstavila britanski finančni minister Gordon Brown in njegov ameriški kolega John Snow. Dogovor predvideva odpis 16,7 milijarde dolarjev dolga, ki ga 18 najbolj zadolženih revnih držav dolguje mednarodnim upnikom.
Američani in Britanci so se načeloma strinjali, da je potrebno pomagati in odpisati dolg najrevnejšim, vendar so se razhajali glede načina doseganja cilja. Ameriški predsednik George Bush je na zadnjem srečanju z britanskim premierjem Tonyjem Blairom v Washingtonu zavrnil poziv za podvojitev uradne razvojne pomoči Afriki, čeprav je obljubil, da bodo ZDA dale več denarja, ko bodo prejemnice dokazale, da ga znajo učinkovito uporabiti. Washington prav tako zavrača predlog Londona o ustanovitvi mednarodne finančne ustanove, ki bi zbirala denar za Afriko z izdajo obveznic oziroma posojala denar na podlagi obljub o prihodnji pomoči.
Velika Britanija je glede dolga predlagala, da breme dolga prevzamejo nase bogate države, ZDA pa menijo, da bi morali posojilodajalci dolgove enostavno odpisati. Britanci naj bi sedaj privolili v ameriški predlog ob obljubi, da bo Washington dal nekaj več denarja za nadomestilo izgub posojilodajalcem.
Velika Britanija je prav tako predlagala, da bi Mednarodni denarni sklad (IMF) prodal zlate rezerve in s tem denarjem odplačal dolg, ki ga revne države dolgujejo mednarodnim finančnim ustanovam. Američani so temu nasprotovali zaradi skrbi proizvajalcev zlata pred padcem cen, zato naj bi obveljal dogovor, da za odpis dolga IMF, Svetovni banki in drugim ustanovam uporabijo del denarja od prodaje zlata IMF v 90. letih prejšnjega stoletja.
Dogovor med ZDA in Veliko Britanijo bo na dnevnem redu tudi v Gleneaglesu na Škotskem v začetku julija. Program naj bi na začetku veljal za 18 najbolj zadolženih revnih držav (Benin, Bolivija, Burkina Faso, Etiopija, Gana, Gvajana, Honduras, Madagaskar, Mali, Mavretanija, Mozambik, Nikaragva, Niger, Ruanda, Senegal, Tanzanija, Uganda in Zambija), kasneje pa bi ga lahko razširili še na devet ali več držav. Še vedno pa naj bi obveljal ameriški pogoj, da države, ki želijo računati na pomoč, najprej dokažejo, da sprejemajo resne ukrepe za boj proti korupciji, dobro vladanje, zdravo gospodarsko politiko in demokratične reforme.
