Tiskane izdaje
V zadnjih tednih so se razkrojile šibke vezi med različnimi sirskimi uporniškimi skupinami, ki se borijo proti režimu predsednika Bašarja al Asada. Na severu države dnevno potekajo spopadi med različnimi skupinami za dominacijo nad ozemljem in »naracijo« upora.
Najbolj intenzivni spopadi so v zadnjih dneh potekali v Azazu, mestecu ob turški meji, ki je skoraj leto dni veljalo za »osvobojeno ozemlje« pod nadzorom Svobodne sirske vojske (FSA), v zadnjih mesecih pa je postalo eno ključnih prizorišč krvave tekmovalnosti različnih uporniških skupin in vse bolj tudi organiziranih kriminalnih združb, ki se »pasejo« na ruševinah vojne. Mesto, ki so ga med dolgotrajnim bombardiranjem porušili režimski bombniki, leži na pomembni prometnici, ki vodi iz Turčije proti Alepu in so jo uporniki od začetka spopadov v Siriji uporabljali kot ključno oskrbovalno žilo – za orožje in dostop tujih borcev. Ravno ti so v Azazu in okolici odločilno prevesili tehtnico na stran skrajnih islamistov iz vrst Islamske države Irak in Levant (ISIS), najbolj radikalne izmed vseh uporniških skupin. Prejšnji teden so islamisti bili hud boj z »zmerno« uporniško brigado Severna nevihta, ki od lanskega julija nadzoruje bližnji mejni prehod s Turčijo.
Spopadi so potekali tudi na meji, ki so jo sekularni uporniki – večinoma domačini – vendarle obranili, a so zaradi tega izgubili nadzor nad nekaterimi sosednjimi mesti, islamisti pa so v tem času skoraj v celoti prevzeli nadzor nad mejnim prehodom Bab al Hawa in obmejnim območjem, od koder smo nedavno poročali. V spopadih blizu turške meje je bil v soboto ubit glavni poveljnik skrajnih islamistov in samooklicani lokalni emir Abu Abdala al Libi. V maščevalnem napadu so ga ubili pripadniki FSA. Njegov namestnik Hamza al Šišani, sicer Čečen, je bil dva dneva kasneje ubit blizu Latakie, trdnega režimskega oporišča ob Sredozemskem morju.
Spopadi med prvotnimi enotami Sirske svobodne vojske in različnimi islamističnimi skupinami, ki so bistveno bolje oborožene, organizirane in vodene, potekajo tudi v predmestjih Alepa, v Al Babu, Raki, Hazanu in še posebej v Deir Ezorju, kjer se »uporniške koalicije« menjajo celo večkrat na dan. Enako velja za nadzorne točke na cestnih povezavah, ki jih – vsako posebej – dnevno nadzoruje več različnih oboroženih milic.
Upor izgublja kredibilnost
Asadu in njegovim oprodam se mora zaradi notranjih uporniških spopadov na široko smejati – islamisti na terenu počnejo tisto, kar odgovarja njegovim strateškim ciljem: upor izgublja kredibilnost in vojaške zmogljivosti, hkrati pa so skoraj dokončno pozabljeni razlogi, zakaj so sploh nastali protesti proti režimu in kasneje do vojne v Siriji.
Ob tem je bila sirska politična opozicija – to patetično, od realnosti v krvaveči domovini povsem odrezano nekohezivno telo – danes tudi »uradno« izključena iz političnega procesa. Skupina trinajstih uporniških skupin je namreč v videoposnetku sporočila, da ne priznava nobene v tujini nastanjene sirske opozicije – na čelu s Sirskim nacionalnim svetom.
Uporniške skupine, med katerimi so enote iz Sirske svobodne vojske in najmočnejša milica iz Alepa Liva al Tahvid, milica Ahrar Alšam in močna islamistična skupina Al Nusra Front, so pozvale k enotnosti in sporočile javnosti, da nameravajo na področjih, ki jih obvladujejo, poskrbeti za izvajanje šeriatskega prava, kar je hkrati vojna napoved preostalim sekularnim upornikom in aktivistom, začetnikom upora proti režimu.
