Dolžniška mrzlica na Pirenejskem polotoku

Španska vlada je le zaprosila za pomoč, ko je ugotovila, da sama ni več kos položaju.

Objavljeno
17. september 2012 22.01
SPAIN/
Peter Žerjavič, Bruselj
Peter Žerjavič, Bruselj
Bruselj – Vlada v Madridu se je dolgo upirala pozivom, naj se zateče pod rešilni dežnik. V prvi fazi so bili prepričani, da bodo z reformami in varčevanjem sami kos pritisku trgov.

Že spomladi se je veliko ugibalo, da bo Španija potrebovala pomoč, ker so v njenem finančnem sektorju, ki se je zlomil ob poku nepremičninskega balona, orjaške luknje. Samo Bankia bi potrebovala več kot dvajset milijard. Poleg tega ni izpolnjevala ciljev glede zniževanja proračunskega primanjkljaja, recesija se je poglabljala, brezposlenost je že tako rekordna. Ko so se junija težave banke še povečevale in ko so bili finančni trgi za Španijo že de facto zaprti, je vlada konservativca Mariana Rajoya morala obrniti ploščo.

Ko je španska vlada uradno zaprosila za pomoč, ji je bila obljubljena finančna injekcija do sto milijard evrov. Nato so julija finančni ministri evrske skupine sklenili, da bo v prvi fazi v okviru rešilnega sklada EFSF na razpolago trideset milijard za nujne primere. Pozneje bo za kapitalske injekcije pristojen stalni krizni mehanizem ESM, ki bo po pozitivni odločitvi nemškega ustavnega sodišča o njem začel delovati oktobra. Po julijskem sklepu ministrov bo prejemnik denarja španska državna agencija za sanacijo bank Frob, ki ga bo nakazala bankam.

Španski cilj je, da bi banke lahko dobile denar neposredno iz ESM, da se posojeno ne bi prištevalo k državnemu dolgu. Sklep o neposrednih injekcijah je bil sprejet na junijskem vrhu EU. Toda banke bodo pomoč iz ESM lahko dobile šele, ko bo vzpostavljen centralni nadzor bank območja evra pri ECB. To pa ne bo pred januarjem. Negotovo je še, koliko denarja sploh potrebujejo španske banke. Po oceni avstrijske ministrice za finance Marie Fekter naj bi se kapitalska injekcija gibala okoli šestdesetih milijard evrov.

Glede na sklepe finančnih ministrov bo prejeta posojila vračala do leta 2028, obrestna mera bo znašala od tri do štiri odstotke. V zameno za pomoč se španska vlada obvezuje, da bo prestrukturirala finančni sektor, kar vključuje zaprtje bank, ki ne morejo preživeti. Aktualno vprašanje v zvezi s tem je, ali bo Španija morala zaprositi za še tak sveženj pomoči, kakršnega so v zameno za stroge varčevalne in reformne zaveze sprejele Grčija, Portugalska in Irska. Poleg tega je tak program pogoj, da ECB lahko začne odkupovati španske obveznice.