Dosežen dogovor o zavezujočih energetskih ciljih

Bruselj/Ljubljana - Predstavniki držav članic EU, med katerimi je bil tudi slovenski premier Janez Janša, so po mnenju mnogih, dosegli zgodovinski dogovor o zavezah za obnovljive vire energije ter zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov.

K slednjemu želi EU pritegniti tudi ZDA, Kitajsko in druge velesile ter s temi cilji okrepiti svojo kredibilnost, je po pogajanjih poudarila predsedujoča EU, nemška kanclerka Angela Merkel. Prve korake za večjo energetsko učinkovitost lahko storijo državljani sami z zamenjavo starih žarnic z varčnimi, je dodala.

Voditelji dosegli dogovor glede rabe obnovljivih virov energije

O dolgo časa spornem cilju o obnovljivih virih energije, ki naj bi do leta 2020 v energetski mešanici EU predstavljali najmanj 20 odstotkov, so voditelji EU dosegli dogovor tudi zaradi tega, ker je predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso zagotovil, da bo komisija v zakonodajnih predlogih o deležu obnovljivih virov za posamezne članice upoštevala njihove posebnosti. Končna zaveza bo določena v posvetovanju z državo, komisija pa bo upoštevala tudi jedrsko energijo, kjer je to relevantno.

Janša s skepso do rabe obnovljivih energetskih virov, poudaril pomembnost izkoriščanja jedrske energije v prihodnosti

Jedrska energija bo najbrž igrala pomembno vlogo v prizadevanjih za uresničitev zastavljenih energetskih ciljev, je menil slovenski premier Janša. Zavez za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov "realno gledano najbrž ne bo mogoče doseči" brez upoštevanja deleža, ki ga daje jedrska energija, je poudaril po vrhu. To spoznanje je kljub zelo različnim stališčem članic tudi vključeno v same sklepe vrha in Slovenija je s tem zadovoljna, saj je jedrska energija zanjo pomemben delež energetske bilance, prav tako pa ni izključeno, da bo Slovenija gradila drugi blok jedrske elektrarne, je dodal.

Voditelji so kljub temu dosegli "znaten uspeh"

Slovenski premier je po koncu pogajanj ocenil, da so voditelji dosegli "znaten uspeh", Slovenija pa je bila ena redkih novih članic, ki s predlogom o zavezujočem cilju pri obnovljivih virih "ni imela večjih problemov". Merklova je sicer zavrnila namigovanja, da naj bi se predvsem nove članice EU zavezale k manj strogim ciljem na področju obnovljivih virov, saj je situacija pri njih zelo različna - pri nekaterih ta delež znaša tudi čez 30 odstotkov.

Barroso: Evropa lahko vodi v boju proti podnebnim spremembam, drugi pa se ji lahko na tej poti pridružijo

Barroso po koncu pogajanj ni skrival zadovoljstva, vrh pa je ocenil kot enega najpomembnejših, kar se tiče posledic. "Evropa je dokazala, da lahko sprejme pomembne politične odločitve," je dejal in dodal, da sedaj v boju proti podnebnim spremembam Evropa vodi, drugi pa se ji lahko na tej poti pridružijo.

Pri zmanjšanju toplogrednih plinov želi EU k večjim zavezam pritegniti države G-8

Brez zavezujočih ciljev, tako kanclerka Merkel, ne bi bilo možnosti ali pa bi bile zelo majhne, da bi v boj pritegnili tudi druge države. Pri zmanjšanju toplogrednih plinov želi EU k večjim zavezam pritegniti države G-8, zato so voditelji podprli predlog glede zmanjšanja toplogrednih plinov v EU za vsaj 20 odstotkov do leta 2020 v primerjavi z letom 1990, če pa se jim bodo na primerljivi ravni pridružile tudi svetovne velesile, je EU pripravljena na 30-odstotno zmanjšanje toplogrednih plinov. EU se bo o zavezujočih energetskih ciljih z ZDA, ključnim igralcem v globalnem boju proti podnebnim spremembam, pogovarjala konec aprila v Washingtonu.

Sklep o ločitvi proizvodnje energije od njene distribucije

Voditelji so sprejeli tudi sklep o ločitvi proizvodnje energije od njene distribucije. Strinjali so se, da je treba učinkovito ločiti storitev oskrbe in proizvodnje od omrežnih storitev, ki bi temeljila na "neodvisno vodenih in ustrezno reguliranih mrežnih operacijskih sistemih", podprli pa so tudi krepitev neodvisnosti nacionalnih regulatorjev za energijo ter oblikovanje novega mehanizma EU za upravljavce prenosnih omrežij. Države so se zavzele še za izboljšanje regionalnih čezmejnih povezav in trgovanj, zaradi vse večje odvisnosti od določenih dobaviteljev pa podprli tudi diverzifikacijo energetskih virov ter prometnih poti.

Berlinska izjava

Velik del večerje prvi dan zasedanja je bil posvečen berlinski izjavi, s katero želi unija na neformalnem vrhu ob praznovanju 50. rojstnega dne EU 25. marca v Berlinu dati nov zagon evropskemu projektu. Berlinska izjava mora biti nagovor evropskim državljanom, zato mora biti napisana v razumljivem jeziku, ne v bruseljskem žargonu, so se "popolnoma strinjali" voditelji sedemindvajseterice. Kljub splošnemu soglasju o cilju izjave pa nekatere sporne točke o tem, kaj naj bo vanjo vključeno, ostajajo, na primer glede prihodnjih širitev, je povedala Merklova.

Reševanje zagate z evropsko ustavno pogodbo

Berlinska izjava naj ne bi reševala zagate z evropsko ustavno pogodbo in tako tudi ne vprašanja prihodnjih širitev EU, temveč naj bi bila zgolj "pozitivno naravnan dokument, ki se z optimizmom ozira tako na tisto, kar je bilo doseženo, kot na tisto, kar je pred nami", je pojasnil slovenski premier. Različni predlogi o tem, kaj vse naj bi šlo v izjavo, ki bi "besedilo do nerazpoznavnosti razširili in ga približali besedilu evropske ustavne pogodbe, niso bili sprejeti", je povedal.

Slovenija se mora dobro pripraviti na marčevski vrh

Tokratni spomladanski vrh je bil sicer za Slovenijo pomemben predvsem zato, ker bodo sprejete odločitve izhodišče za pripravo prihodnjega marčnega vrha pod njenim predsedstvom. V tej luči je zanjo pomemben poziv vrha, naj Evropska komisija in vse članice EU letos pravočasno pripravijo poročila o uresničevanju lizbonske strategije za rast in delovna mesta. Slovenski marčni vrh bo namreč posvečen pripravi prihodnjega triletnega cikla prenovljene lizbonske strategije za obdobje 2008-2011.

Prijatelji Zemlje pozvali vlade k zbiranju energetskih obnovljivih virov

Medtem ko so se voditelji Evropske unije danes v Bruslju odločali o prihodnosti evropske energetske politike, so aktivisti okoljevarstvene organizacije Prijatelji zemlje (Friends of the Earth) pred poslopjem, v katerem je potekala razprava, izobesili 12 metrov visoko modro-rumeno "zastavo" in zahtevali, da "vlade ustavijo podnebne spremembe, zmanjšajo razmetavanje z energijo in izberejo obnovljive vire energije". Instalacijo sestavljajo velike rumene zvezde s simboli trajnostnih virov energije in na stotine ljudi iz celotne Evrope, oblečenih v modro.

Posamezne zvezde, vstavljene v instalacijo, po navedbah Focusa, društva za sonaraven razvoj, vsebujejo podpise, ki so jih lokalne organizacije zbirale v akcijah po Evropi v zadnjih nekaj tednih. Udeleženci akcije so po informacijah omenjenega društva prišli iz petnajstih evropskih držav, ena od zvezd pa je prišla tudi iz Slovenije, kjer je društvo Focus zbralo približno 500 podpisov slovenskih državljanov.

Današnji dogovor voditeljev EU o zavezujočih ciljih na področju obnovljivih virov energije - ti naj bi do leta 2020 v energetski porabi EU predstavljali najmanj 20 odstotkov - je organizacija Friends of the Earth označila za "previden korak". Po njihovih ocenah bi si unija morala zadati višji cilj, da bi tako bolj spodbudila investicije v množično porabo obnovljivih virov energije. Podobno oceno je organizacija podala tudi glede zmanjšanja toplogrednih plinov v EU za vsaj 20 odstotkov do leta 2020 v primerjavi z letom 1990.

"Obžalovanja vredno je, da evropski voditelji pri zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov niso šli dlje," je zapisala v današnjem sporočilu za javnost. Po drugi strani je okoljevarstvena organizacija Greenpeace dogovore z vrha EU pozdravila. "Evropski voditelji si zaslužijo najboljšo oceno, saj so klimatske spremembe postavili na vrh dnevnega reda," je po navedbah nemške tiskovne agencije dpa povedal predstavnik organizacije Mahi Sideridou.