Douste-Blazy glede Kosova: EU mora ostati enotna

Bruselj - Zunanji ministri Evropske unije bodo danes predvidoma "popolnoma podprli" prizadevanja posebnega odposlanca ZN za Kosovo Marttija Ahtisaarija. "Za EU je danes bolj kot kdaj koli pomembno, da v celoti podpre proces, ki ga vodi Ahtisaari," je ob robu zasedanja poudaril francoski zunanji minister Philippe Douste-Blazy. Sploh pa je za EU pomembno, da "ostane enotna". Le tako bo mogoče opredeliti "uravnotežen status", je dejal.

Ahtisaari je danes ministrom predstavil razvoj dogodkov po predstavitvi načrta v Beogradu in Prištini. Njegov predlog, ki predvideva postopno osamosvajanje Kosova, kosovski Albanci podpirajo, Srbi pa ga zavračajo.

Vodja francoske diplomacije je k enotnosti pozval po tem, ko so nekatere države članice, med njimi po navedbah bruseljskih virov Slovaška, Španija in Romunija, izrazile nasprotovanje načrtu, ki bi predvideval neodvisnost Kosova zaradi bojazni, da bi takšna rešitev pomenila pomemben presedan za reševanje podobnih primerov.

Rupel: Nekateri bi s Srbijo pedagoško, drugi prijateljsko

Evropska unija je prišla do "precej občutljivega poglavja v odnosih s Srbijo", je ob robu zasedanja zunanjih ministrov povedal vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel. "V EU obstajajo nekatere razlike", nekatere države se zavzemajo za "pedagoški", druge pa za bolj "intimen, prijateljski" odnos do Srbije, je pojasnil. Ministri so bili sicer enotni, da je evropska perspektiva predvidena tako za Srbijo kot Kosovo, je še poudaril Rupel.

V tem občutljivem poglavju je minister izpostavil tri prioritete v opredeljevanju odnosov s Srbijo. Prva je rešiti problem Kosova, ki je po njegovih besedah "rešljiv" s pobudo, ki jo je v začetku meseca predstavil posebni odposlanec ZN za pogajanja o Kosovu Martti Ahtisaari in so jo ministri danes podprli.

Druga prioriteta je po njegovih besedah "ohraniti Srbijo na krovu evropske perspektive", ne da bi ob tem omadeževali odnose z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu. Tretja pa je ohraniti enotnost EU in preprečiti, da bi pretirana gorečnost pri reševanju statusa Kosova ogrozila odnose s Srbijo.

O teh dveh se morajo države članice sporazumeti same, je poudaril minister. Skupina tako imenovanih habsburških držav, v kateri so poleg Slovenije Slovaška, Češka, Avstrija in Madžarska, so želele "še nekoliko omiliti sklepe", pridružile so se jim tudi Danska, Švedska in Italija, medtem ko sta predvsem Nizozemska in Belgija hoteli še zaostriti predlog nemškega predsedstva, je minister pojasnil razhajanja med članicami unije.

Mladić kamen spotike

Države članice so še vedno neenotne tako glede neodvisnosti Kosova kot glede pogojev za nadaljevanje pogajanj o stabilizacijsko-pridružitvenem sporazumu, prekinjenih zaradi nezadostnega sodelovanja Beograda s Haagom pri iskanju pobeglega generala bosanskih Srbov Ratka Mladića. Slovenija se zavzema za nadaljevanje pogajanj tudi brez aretacije Mladića.

Rupel za EU observer: Evropa potrebuje stabilno Srbijo

Skrajni čas je, da Evropska unija prevzame odgovornost za stabilizacijo Zahodnega Balkana. To pomeni tri stvari: spodbujanje demokratičnih sil v Srbiji, reševanje vprašanja Kosova in postavitev Makedonije na pot k članstvu v EU, je v komentarju za bruseljski spletni bilten EUobserver zapisal slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel.

Vprašanje statusa Kosova se mora po ocenah ministra rešiti letos, saj ohranjanje sedanjega stanja ne pomaga niti Kosovu niti Srbiji. "Delitev Kosova bi pomenila neuspeh politike EU v regiji in nov pomemben vir nestabilnosti. Zaradi tega morajo sile KFOR in Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) zapustiti Kosovo prej kasneje kot kmalu," je zapisal.

Pri določanju statusa pokrajine pa je treba tudi paziti, da s tem ne bi spodkopali demokratov v Srbiji, je poudaril Rupel. "V nikogaršnjem interesu ni, da se Srbija umakne v prostovoljno izolacijo ter da prekine diplomatske odnose z Evropo in Zahodom. Šibka Srbija predstavlja element nestabilnosti v regiji," je dodal.

"Potrebujemo rešitev, s katero vsi pridobijo, in do te lahko pridemo z odmrznitvijo pogajanj o stabilizacijsko-pridružitvenem sporazumu s Srbijo," je ocenil vodja slovenske diplomacije. Nadaljevanje pogajanj med EU in Srbijo bi po njegovem mnenju dalo demokratom alternativo, na kateri lahko delajo in s katero bodo "imeli razlog, da ne sledijo radikalcem v skrajni nacionalizem". Takšna rešitev bi bila po mnenju Rupla dobra tudi za Kosovo: "Srbija, ki se lahko osredotoča na EU, bo bolj kooperativna soseda."

Hkrati je minister poudaril, da mora Srbija še vedno izpolniti pogoj sodelovanja s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. "Ne vidim načina, kako bi lahko zaprli poglavje zgodovine te regije, ne da bi odgovorni za krute zločine odgovarjali zanje," je zapisal. "Mladić in Karadžić morata pred roko pravice v Haagu. Vendar pa bi pogoj sodelovanja s haaškim sodiščem lahko premaknili na poznejšo stopnjo pogajanj, kot smo to naredili v primeru Hrvaške," je dodal.

Z nadaljnjim blokiranjem stabilizacijsko-pridružitvenih pogajanj s Srbijo bi EU po mnenju Rupla celo zmanjšala sodelovanje s haaškim sodiščem. "Politiki v Srbiji - demokrati in seveda tudi nacionalisti - bodo, če bodo potisnjeni v kot, še manj pripravljeni na polno sodelovanje s Haagom."

Policija na Kosovu preiskala prostore Samoodločbe

Policija na Kosovu je danes po vsej regiji preiskala prostore nacionalistične organizacije kosovskih Albancev Samoodločba in aretirala tri člane omenjene skupine. Do preiskave je prišlo po nasilnih sobotnih obračunih privržencev Samoodločbe s policijskimi enotami ZN na Kosovu, pri čemer sta umrla dva protestnika, več je bilo ranjenih, 15 pa so jih prijeli.

Predstavniki mednarodnih sil na Kosovu (UNMIK in KFOR) so medtem nedavno nasilje kosovskih Albancev ostro kritizirali. "V demokraciji imajo vsi pravico do demonstracij, nihče pa nima pravice do spodbujanja nasilja," so v sporočilu za javnost zapisali predstavniki KFOR.

Predstavnik Samoodločbe je danes potrdil, da je vodja organizacije Albin Kurti še vedno v preiskovalnem zaporu, štirje člani organizacije so bili obsojeni na 40 dni zapora, ena oseba pa bo v zaporu presedela 15 dni. Predstavniki policije so medtem sporočili, da je policija med preiskavo zaplenila računalnike, CD-je, dokumente in drugo opremo.

Omenjena organizacija je v soboto protestirala proti predlogu posebnega odposlanca ZN Marttija Ahtisaarija o prihodnjem statusu Kosova, saj meni, da je predlog usklajen z Beogradom. Člani organizacije namreč poudarjajo, da Ahtisaarijev predlog ne vsebuje štirih prvin suverenosti Kosova: Kosovu ne zagotavlja sedeža v ZN pa tudi ne lastne vojske ter obrambnega in zunanjega ministrstva.