Tiskane izdaje
Pegida je kratica za skrajno desno gibanje »Domoljubnih Evropejcev proti islamizaciji Zahoda«, privrženci gibanja pa so se prvič zbrali oktobra leta 2014 prav v Dresdnu.
Mestni svetnik in član satirične stranke Stranka (Die Partei) Max Aschenbach, ki je omenjeno resolucijo predlagal, je v svojem govoru izrazil skrb, da ima mesto resen problem z neonacizmom in mora glede tega ukrepati. Resolucijo so sprejeli z 39 glasovi, poleg stranke Zelenih, Levice in socialdemokratov (SPD) pa so jo podpisali tudi predstavniki svobodnjakov(FDP). Proti sprejetju je glasovalo 29 mestnih svetnikov.
Lokalni politiki po poročanju nemškega portala Deutsche Welle menijo, da je bil ukrep nujen, saj naraščajoče nestrpnosti ne morejo zajeziti na drugačen način. Med drugim resolucija predpostavlja, da bo mesto okrepilo demokratično kulturo, zaščitilo manjšine in človekove pravice ter pomagalo žrtvah skrajno desničarskega ekstremizma.
Podporniki gibanja Pegida na septembreskem shodu. FOTO: Wolfgang Rattay/Reuters
Resolucije med drugim niso podprli predstavniki Krščanskodemokratske unije (CDU), saj menijo, da je resolucija prvotno zasnovana kot provokacija. »Izredno stanje pomeni zrušenje oblasti ali resno grožnjo javnemu miru. O čem takem trenutno ne moremo govoriti,« je po sprejetju resolucije za BBC pojasnil Jan Donhauser, predstavnik nemške vladajoče stranke CDU. Dodal je še, da večinski del prebivalcev Dresdna ni niti ekstremističnih niti nedemokratičnih.
Kai Arzheimer, profesor politologije na Univerzi Johannes Gutenberg v Mainzu, je poudaril, da je pomen resolucije predvsem na simbolni ravni. Hkrati bi lahko spodbudila prestrukturiranje programov financiranja, kjer bi večji delež namenili tudi programom, ki se spopadajo z ekstremističnimi gibanji.
