Tiskane izdaje
Pred Hrvaško je zdaj medvladna konferenca o pristopu k EU, ki bo verjetno 2. oktobra, do konca leta pa bosta še najmanj dve omenjeni konferenci, kar pomeni, da Hrvaško čaka veliko odpiranj in zapiranj pogajalskih poglavij, je še dejal Drobnjak v oddaji hrvaške televizije v oddaji Otvoreno.
Dodal je, da omenjene konference pripravlja švedsko predsedstvo EU, Hrvaška pa je že pripravljena odpreti devet in zapreti pet poglavij.
Drobnjak je poudaril, da bodo zadeve potekale po dveh tirih - na enem bodo pogajanja z EU, na drugem pa nadaljevanje dialoga s Slovenijo s pomočjo evropske strani za končno rešitev vprašanja meje.
Tudi hrvaški akademik Davorin Rudolf je izpostavil ločevanje pogajalskega procesa od pogovorov o meji. Ocenil je, da je v pismu, ki ga je hrvaška premierka Jadranka Kosor v petek poslala v švedskemu predsedstvu, edini odmik od hrvaških stališč sprejetje arbitražnega sodišča namesto Meddržavnega sodišča v Haagu. Kot je opozoril, pa lahko pride do zapletov pri imenovanju članov arbitražnega sodišča.
Na novinarsko vprašanje o trditvah slovenskega premiera Boruta Pahorja, da bodo pogovori o meji potekali na podlagi enega izmed predlogov Ollija Rehna, ki govori o slovenskem stiku z odprtim morjem, je Rudolf odgovoril, da tega ni v omenjenem pismu.
Poslanec opozicijske Socialdemokratske stranke (SDP) in nekdanji minister za evropske integracije Neven Mimica je ocenil, da je do dogovora premierov Boruta Pahorja in Jadranke Kosor v prejšnji petek v Ljubljani prišlo predvsem zaradi razvoja dogodkov v Ljubljani, Stockholmu, Bruslju in Washingtonu, ki so prispevali k temu, da sta državi našli dobro rešitev - ločevanje pogajalskega procesa od vprašanja meje.
Ocenil je, da je na dogovor najmanj vplival razvoj stanja na Hrvaškem ter da za njega ni zaslužna Kosorjeva, tako kot bivši premier Ivo Sanader ni odgovoren, da do premikov ni prišlo prej.
