Drugi krog dunajskih pogajanj brez vidnega zbližanja

Dunaj/Beograd/Kosovska Mitrovica – Delegaciji Beograda in Prištine sta na Dunaju končali drugi krog pogajanj o prihodnjem statusu Kosova, v katerem so bila na dnevnem redu vprašanja decentralizacije oblasti v pokrajini. Ko je povedal predsedujoči, namestnik posebnega odposlanca OZN za pogajanja o Kosovu Marttija Ahtisaarija, avstrijski diplomat Albert Rohan , so pogovori minili brez natančnega dogovora o vseh točkah dnevnega reda, ker so stališča strani preveč različna. Naslednji krog pogajanj bo 3. aprila, prav tako na Dunaju.

Delegacija iz Beograda ima tudi tokrat osem članov in jo vnovič vodita svetovalca srbskega predsednika in premiera, Leon Kojen in Slobodan Samadžić. Srbska pogajalska skupina je sicer še vedno pod vtisom nedavne izvolitve Agima Cekuja za novega kosovskega premiera, ki ga Beograd obtožuje vojnih zločinov proti Srbom.

Kako do decentralizacije in zaščite kosovskih Srbov?

Kot je bilo napovedano, sta se delegaciji lotili težjih vprašanj, ki zadevajo decentralizacijo, kot so financiranje lokalnih ustanov, sodelovanje med občinami v pokrajini in povezave kosovskih občin s srbskim večinskim prebivalstvom z Beogradom. Po pogovorih, ki so jih na dunajskem dvorcu začeli ob 10. uri dopoldne, končali pa osem ur pozneje, je Rohan povedal, da je beseda tekla o bolj podrobnih vprašanjih kot med prvim dunajskim srečanjem 20. februarja. "Bolj ko posegamo v podrobnosti, bolj je težko," je pojasnil Rohan in poudaril, da je bilo največ razlik glede vprašanj financiranja občin ter povezav z Beogradom.

Srbski mediji so poročali, da sta imeli delegaciji povsem različna mnenja že glede financiranja lokalnih ustanov. Beograd se zavzema za rešitev, po kateri bi srbske občine financirali z davki, pobranimi na njenih območjih, a tudi iz državnega proračuna Srbije. Kosovska delegacija ne nasprotuje finančni pomoči Beograda, povedala pa je, da namerava obravnavati tovrstno pomoč kot vsako drugo tujo donacijo, ki bi jo Srbija morala nakazati najprej v proračun Kosova. Gostitelj pogovorov Rohan je sicer izjavil, da srbska skupnost na Kosovu ne more preživeti brez pomoči Srbije, zato bi bilo legitimno, da Srbija pošilja denarno pomoč.

Velike razlike so tudi glede vprašanja povezav srbskih občin na Kosovu. Beograd naj bi zagovarjal stališče, da bi morale biti te povezave "institucionalne", prištinska stran pa bi raje videla, če bi šlo le za neformalne oblike povezovanja srbskih občin. "Predlog Beograda pelje v centralizacijo, ne pa v prenos pooblastil oblasti na lokalno raven," je med premorom pogajanj zatrdil član kosovske delegacije Dardan Gashi.

Vodja kosovske delegacije Hashim Thaqi pa je po končanem drugem krogu pogajanj zatrdil, da prihaja do približevanja stališč, kajti slednja podpira sprejetje mehanizmov za medobčinsko sodelovanje, nasprotuje pa njihovi preobrazbi v politično entiteto. "Razumemo skrb Srbije za srbsko skupnost na Kosovu, toda njene interese bodo branile kosovske ustanove v skladu s posebnim sporazumom Prištine in Beograda," je izpostavil Thaqi. Tudi Rohan je zatrdil, da nihče ni izpodbijal legitimnosti zahteve srbske delegacije po povezavi Beograda s srbskimi občinami na Kosovu na posameznih področjih, kot so izobraževanje in zdravstvo.

Eden od dveh vodij srbske delegacije, Leon Kojen, pa je zatrdil, da pogajanja dobro napredujejo ter da bo treba storiti za varstvp srbske skupnosti na Kosovu ter vrnitve beguncev. Kojen je napovedal, da bo eden od prihodnjih sestankov posvečen oblikovanju novih občin. Pogajalska skupina Beograda je sicer že pred mesecem dni napovedala, da se bo potegovala za ustanovitev 16 novih občin. Rohan pa je pojasnil, da bodo na napovedanem sestanku razpravljali o "risanju novih občinskih meja".

Vprašanja decentralizacije oblasti kot ključnega pogoja za varstvo manjšin v pokrajini, zlasti najbolj številčne srbske, sta se delegaciji lotili že v prvem krogu pogajanj 20. in 21. februarja. Takrat sta se strani pogovarjali o prenosu tistih pristojnosti na občine, ki zadevajo kulturo, zdravstvo, izobraževanje, socialno politiko, notranje zadeve, pravosodje, javne storitve in državna podjetja.

Beograd je razpisal tiralico za Thaqijem

Kljub temu da Ahtisaari ne gosti pogajanj, je enako kot ob prvem krogu pred začetkom sprejel obe delegaciji. Srbska delegacija mu je vročila pismo, v katerem se pritožuje zaradi odločitve Prištine, da jo tokrat vodi Hashim Thaqi, predsednik Demokratske partije Kosova (PDK), najvplivnejše opozicijske stranke.

Beograd je enako kot v primeru novega premiera Kosova Agima Cekuja proti Thaqiju zaradi zločinov nad Srbi med vojno - pripisujejo mu odgovornost za poboj najmanj 660 kosovskih Srbov - sprožil sodni postopek in razpisal tiralico. Imenovanje Thaqija za vodjo delegacije pomeni izzivanje ne le albanske, ampak tudi mednarodne skupnosti, sporočajo iz Beograda. Thaqi je bil leta 1997 v Srbiji že pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje terorizma.

Thaqi ob vstopu v dunajsko palačo, kjer potekajo pogajanja, ni želel komentirati srbskih protestov. Dejal je le, da bo "temačna preteklost Kosova v soboto pokopana skupaj s Slobodanom Miloševićem".

Brez neodvisnosti ne bo posojil

Neodvisnost Kosova je predpogoj, da bo sedanji protektorat OZN lahko izboljšal svoj gospodarski položaj, je dejal Albert Rohan. Kot je poudaril za nemški dnevnik Die Welt, si Priština ne more obetati posojil Svetovne banke, če Kosovo ne bo postalo neodvisno. "Šele, ko bo določen status Kosova, bo nastalo ozračje, vzpodbudno za tuje investicije," je poudaril avstrijski diplomat. Rohan ocenjuje, da je Kosovo že od dohodkov od rjavega premoga sposobno gospodarsko preživeti.

Obletnica krvavih neredov na Kosovu

V kosovskih mestih z večinskim srbskim prebivalstvom in v Srbiji obeležujejo obletnico krvavih neredov, ki so jih na današnji dan pred dvema letoma zanetili albanski skrajneži v pokrajini. Spominske maše za devet žrtev med kosovskimi Srbi so izvedli v številnih cerkvah v Srbiji. Enako je bilo na Kosovu v krajih z večinoma srbskim prebivalstvom, kjer so priredili tudi protestne shode. Tako naj bi se v Gračanici južno od Prištine na shodu zbralo več kot tisoč Srbov, ki so sporočili, da bodo vztrajali na Kosovu. Še več Srbov naj bi se zbralo na protestnem shodu v Kosovski Mitrovici.

O morebitnih incidentih ni bilo poročil, razen tega, da je bilo na pokopališču v Uroševcu na jugu Kosova v noči na petek porušenih nekaj nagrobnih spomenikov ter razbitih nekaj šip v bližnji pravoslavni cerkvi.

Nemiri so 27. marca 2004 najprej izbruhnili v Kosovski Mitrovici, mestu, razdeljenem na srbski in albanski del, zatem pa so se začeli širiti tudi po drugih mestih v pokrajini. Šlo je za najbolj krvave nerede od junija 1999, ko sta nadzor nad pokrajino prevzeli mednarodna civilna in vojaška misija (UNMIK in KFOR). Povod za spopade kosovskih Albancev in Srbov je bila smrt dveh albanskih najstnikov, ki sta se utopila v reki Ibar. Lokalni mediji so nemudoma okrivili Srbe, preiskava pa je kak teden pozneje pokazala, da je šlo za nesrečo.

V dvodnevnih nemirih je bilo ubitih 19 ljudi, vključno s pripadniki KFOR, več kot 900 lažje ali huje ranjenih oseb, albanski skrajneži pa so poškodovali ali porušili tudi približno 800 srbskih domov ter 35 pravoslavnih cerkva ter samostanov. Neposredna posledica marčnih nemirov je bila tudi izselitev 4100 pripadnikov srbske skupnosti v Srbijo, od katerih se jih na svoje domove do danes še ni vrnilo približno 1500.

Kosovskega pogroma ne bodo pozabili

Srbski predsednik Boris Tadić je v Beogradu povedal, da pogroma proti Srbom ne bi smeli nikoli pozabiti. Posebej je poudaril ponovno vabilo novemu kosovskemu predsedniku Fatmirju Sejdiuju za neposredno srečanje in pogovore, da bi se lotili reševanja konkretnih problemov kosovskega prebivalstva.

Predsednik srbske vlade Vojislav Koštunica pa je povedal, da je 17. marec simbol "strahot, divjaštva, nasilja in etničnega čiščenja, vsega kar je v popolnem nasprotju z vrednotami, na katerih temelji sleherna civilizirana družba". Pred dvema letoma so albanski skrajneži izvršili množični teror nad Srbi z vnaprej pripravljenim načrtom, da dokončajo etnično čiščenje, bistvo zavzemanja za neodvisno Kosovu pa ni ničesar drugega kot zamisel o etnično čisti albanski državi, je še povedal Koštunica.