Države alpskega prostora »skupaj oblikujejo prihodnost«

Milano – V italijanskem Milanu je potekalo tretje srečanje podpisnic strategije Evropske unije za alpsko regijo (EUSALP), s katero skušajo države ohraniti alpski prostor kot eno najbolj privlačnih območij v Evropi, obenem pa izkoristiti priložnosti za trajnostni in inovativni razvoj Alpske regije. Ta velja za eno najbogatejših območij na svetu in je med gospodarsko najbolj dinamičnimi, inovativnimi in konkurenčnimi v Evropi, v širšem evropskem kontekstu. Srečanje, ki so se ga udeležili politiki in predstavniki civilne družbe, pa tudi številni predstavniki mlajše generacije, je letos potekalo pod sloganom »Skupaj oblikujemo prihodnost«.

Italija, ki je v letu 2019 bedela nad strategijo, se je po besedah Raffaeleja Cattanea, ministra lombardijske regije, osredotočila predvsem na vključevanje mladih k oblikovanju politik za hitrejši razvoj tako imenovanega zelenega gospodarstva. Strategija za alpsko regijo, ki poleg Italije in Francije, ta bo prihodnje leto prevzela taktirko, vključuje še Slovenijo, Avstrijo, Nemčijo, Lihtenštajn in Švico, deluje v smeri tesnejšega povezovanja v omrežja na področju raziskav, inovacij, mobilnosti, energije in okolja, pa tudi širše.

Forum je danes obiskal tudi italijanski premier Guiseppe Conte, ki je zbranim dejal, da se je italijanska vlada zavezala k spodbujanju evropske makrostrategije za alpsko regijo. Politični cilji se tu vežejo na strateške, je poudaril Conte. Biogospodarstvo, trajnostni turizem, energetska omrežja, čezmejno sodelovanje, vse omenjeno je prioriteta tudi za italijansko vlado, saj usmerja njeno delovanje. Ovrednotiti moramo tudi tradicijo, je še dodal premier in hkrati obljubil vso podporo novim pristopom upravljanja s skupnim dobrim tudi v prihodnje. In še: mladi bodo jutri upravljali z javnim dobrim, zato je več kot smiselno, da so že danes tu in prisluhnejo našim (političnim) razpravam. 

Večina govornikov je v Milanu tudi sicer poudarjala predvsem zeleno prihodnost in nujen trud za ohranitev alpskega prostora, prav usmerjenost v varovanje okolja je tudi ena od prioritet nove predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, kar bi morale države Eusalp vsekakor izkoristiti. Slovenija, ki usmerja delo strategije Eusalp na področju ekološke povezljivosti in vzpostavitve zelenih koridorjev, bo imela pri tem odgovorno nalogo.



Slovenska predstavnica na forumu Barbara Sušnik, v.d. generalne direktorice za evropske zadeve na zunanjem ministrstvu, je kot pomembnejše izzive strategije izpostavila približanje evropske politike prebivalcem, ki »EU pogosto vidijo kot birokratski sistem brez pravih povezav z njimi in njihovimi potrebami«. Med ključnimi izzivi je omenila tudi umeščanje makroregionalnih vsebin v načrtovanje in izvajanje finančnih mehanizmov EU za obdobje 2021-27.



Na dvodnevnem forumu v Milanu so predstavili vrsto dobrih praks medsebojnega povezovanja v alpskem prostoru, med drugim izkoriščanje Unescove dediščine za promocijo turizma ter privabljanje obiskovalcev na račun lokalnih turističnih ponudnikov, ki se povezujejo med posameznimi državami.

Prav skupno sodelovanje predstavlja po eni strani velik izziv za vse deležnike v Eusalp, po drugi pa – če bodo vsi to znali tudi izkoristiti – ponuja kup idej in primere dobrih praks. V okviru dogodka so organizirali tudi tridnevno delavnico o oblikovanju alpskega prostora, na kateri je sodelovala skupina dijakov iz idrijske Gimnazije Jurija Vege. Prav dijaki prve slovenske realke so bili med finalisti v tako imenovanem gorskem hackatonu, projektu, ki mlade spodbuja k trajnostnemu razvoju in zeleni ekonomiji.

​

Pol milijona fotografij Zemlje

Eden najbolj zanimivih govorcev na forumu je bil 62-letni upokojeni astronavt Evropske vesoljske agencije Paolo Nespoli, ki je tudi sam opozoril na pomen varovanja alpskega prostora in na posledice človekovega pretiranega poseganja v naravo. »Na Mednarodni vesoljski postaji (ISS) sem posnel okrog pol milijona fotografij Zemljinega obličja. Na okolje moramo gledati s širše perspektive, tudi iz vesolja so namreč že močno vidne posledice naših dejanj.«

Očaran nad lepoto naše Zemlje je pozval vse, naj pazijo nanjo: »Italija je ponoči ena od bolj osvetljenih držav na svetu. Milano je obdan s smogom, potem so tu koralni grebeni, ki jih je človek zaradi gradnje umetnih otokov preprosto presekal na pol. Ne zavedamo se, kako s svojim delovanjem vlivamo na Zemljo in njeno naravo.«



Kljub temu, da se je strategija EU za alpsko regijo začela leta 2016, pa je - kakor so zapisali v letošnjem poročilu - še vedno v začetni fazi. Med vidnejšimi dosežki so tako izpostavili sporazum o strukturah in pravilih upravljanja ter opredelitev tematskih področij (izboljšanje vrednostne verige alpskega lesa in usmerjanje pozornosti v prilagajanje podnebnim spremembam).

Med konkretnejšimi primeri velja izpostaviti vsaj dva - vzpostavitev čezmejnega izobraževalnega prostora za dvojno poklicno usposabljanje v alpski regiji in razvoj ekološke mreže za zeleno infrastrukturo (TEN-G) v regiji. 

---

Avtorica je zaposlena v Delovnici.