Tiskane izdaje
London - Devet članic EU z Veliko Britanijo na čelu namerava blokirati najnovejši zakonski predlog evropske komisije o uvedbi 40-odstotne ženske kvote v upravnih odborih večjih podjetij.
V skupnem pismu predsedniku evropske komisije so države vztrajale, da dodatno reguliranje področja ni smiselno, ker da se tej tematiki dovolj pozornosti posveča že na nacionalnih ravneh, razkriva londonski Financial Times.
Britanija, Nizozemska, Malta in še šest srednje in vzhodnoevropskih držav je Bruslju konec tedna poslalo nedvoumno sporočilo, naj odstopi od zakonskega predloga o uvedbi 40-odstotne ženske kvote v upravnih odborih večjih podjetij na ozemlju EU ali pa tvega koordinirano akcijo vsaj tretjine članic Unije, ki bi rade, da področje še naprej ostane del pristojnosti posameznih držav.
Pismo, naslovljeno na predsednika evropske komisije Joséja Manuela Barrosa in njegovo namestnico ter glavno sponzoriko predloga Viviane Reding, navaja pomisleke o smiselnosti reguliranja koncepta enakih možnosti v evropskem merilu. »Strinjamo se s stališčem komisije, da je v upravnih odborih podjetij še vedno premalo žensk. A hkrati vztrajamo, da morajo tovrstni ukrepi ostati na ravni nacionalnih držav. Zakonsko določenim ženskim kvotam, ki bi veljale za celotno EU, zato nasprotujemo,« je v enem od glavnih poudarkov zapisala deveterica članic.
Švedska in Nemčija pisma nista podpisali, a sta že napovedali, da predlaganega sistema kvot ne bosta podprli. Kakor pojasnjuje Financial Times, večina članic že dalj časa izvaja programe enakih možnosti, ki vključujejo tudi ženske kvote in konkretne cilje za njihovo uveljavitev. Ena od podpisnic, Nizozemska, namerava v prihodnjih štirih letih doseči 30-odstotno zastopanost žensk v izvršnih odborih posameznih podjetij. Po zadnjih raziskavah sodeč, ta država še vedno zaostaja za evropskim povprečjem, po katerem ženske zasedajo le 13,7 odstotka odločevalskih funkcij.
EU se že več kot desetletje bori, da bi povečala število žensk v upravnih odborih, vsi dozdajšnji poskusi so temeljili na prostovoljnem sodelovanjem podjetij z Brusljem. Uzakonitev predloga bi prinesla uvedbo denarnih glob in prepoved sklepanja državnih poslov za družbe z več kot 250 zaposlenimi oz. vsaj 50 milijoni evrov prihodkov, ki do leta 2020 ne bi dosegle predpisane 40-odstotne kvote. Predlogu poleg nacionalnih vlad nasprotujejo tudi evropski delodajalci in celo nekateri člani komisije.
