Države se odločajo o mirovnih silah za Libanon

Bruselj/Pariz/Bejrut - Oddelek za mirovne operacije Organizacije združenih narodov (ZN) je državam, ki se odločajo o napotitvi enot v okrepljeno misijo ZN v Libanonu (UNIFIL), razdelil predlog pravil delovanja, ki predvidevajo uporabo sile za samoobrambo, zaščito civilistov in za pomoč libanonski vojski pri preprečevanju pretoka orožja in borcev čez mejo.

Pravila delovanja misije dovoljujejo uporabo sile in ofenzivne operacije, če bo to potrebno za samoobrambo in zaščito civilistov pod neposredno grožnjo nasilja. Sila se lahko uporabi tudi za zagotavljanje svobode gibanja osebja ZN in humanitarnih delavcev.

Poveljnik UNIFIL na terenu naj bi imel kar precej proste roke glede odločanja o uporabi sile. Pripadiki UNIFIL pa naj ne bi izvajali obsežne operacije razoroževanja pripadnikov Hezbolaha, ampak bi razorožili le tiste, na katere bi naleteli.

Države se otepajo pošiljanja vojakov

ZN želi, da bi države do naslednjega tedna poslale v Libanon najmanj 3500 vojakov, ki bi se pridružili 2000 pripadnikom misije, ki so že na terenu. Resolucija varnostnega sveta, ki je bila sprejeta 11. avgusta, sicer predvideva namestitev skupaj 15.000 pripadnikov mednarodnih sil do novembra.

Nejasnosti glede delovanja, predvsem okrog uporabe sile in razoroževanja šiitske milice Hezbolah, so zavrle začetno navdušenje držav članic ZN, da v Libanon pošljejo svoje vojake za nadzor premirja med Izraelom in Hezbolahom ter pomoč libanonski vojski, da prevzame nadzor nad jugom države.

Razočarala je predvsem Francija, ki je najprej ponujala prevzem vodenja okrepljene misije, nato pa pretekli teden ponudila le 200 vojakov poleg 200, ki že delujejo na jugu Libanona.

ZN so sicer že dobili več ponudb, vendar le od muslimanskih držav, kar pa za ZDA in Izrael ni sprejemljivo, saj si želita prispevke evropskih držav. Italijanski premier Romano Prodi je pred dnevi izrazil pripravljenost, da Italija prispeva do 3000 vojakov in prevzame vodenje misije.

Sile ZN morajo okrepiti prekinitev ognja

Francija in Izrael se strinjata, da je za okrepitev prekinitve ognja v Libanonu nujna namestitev razširjenih sil. Kot je po srečanju z izraelsko kolegico Cipi Livni v Parizu povedal francoski zunanji minister Philippe Douste-Blazy, morajo biti okrepitve k začasnim silam ZN v Libanonu na območje poslane "z jasnim in točno določenim mandatom". Douste-Blazy je še povedal, da s kolegico želita "polno uresničitev resolucije št. 1701, ki je prinesla prekinitev ognja, s strani vseh, tudi skrajnega libanonskega gibanja Hezbolah.”

Livnijeva pa je dejala, da je Izrael ofenzivo v Libanonu ustavil na podlagi te resolucije in zaradi pripravljenosti mednarodne skupnosti, da si bo prizadevala ustaviti raketne napade Hezbolaha. "Mednarodne sile morajo biti tam, da bi pomagale libanonski vladi in vojski pri ponovnem prevzemu nadzora nad libanonskim ozemljem," je dejala. Dodala je, da sta Izrael in libanonsko ljudstvo plačala izjemno visoko ceno zaradi neuresničitve prejšnjih resolucij ZN, ki so zahtevale razorožitev Hezbolaha in drugih libanonskih milic. "Končni cilj je svoboden Libanon brez milic," je povedala Livnijeva in dodala, da so "oči vseh skrajnežev sedaj uprte v regijo," da bi videle, kako se bo konflikt končal. Livnijeva se srečala še s francoskim premierom Dominiqueom de Villepinom in notranjim ministrom Nicolasom Sarkozyjem.

Francoski zunanji minister, ki je med nedavnimi spopadi štirikrat obiskal Libanon, je sicer pred srečanjem z Livnijevo napovedal, da jo bo zaprosil za umik izraelske blokade libanonskih pristanišč in letališč. "Te blokade je treba odstraniti, če naj se Libanon obnovi in gospodarsko opomore," je dejal Douste-Blazy. Izrael je namreč kmalu po začetku ofenzive proti Hezbolahu 12. julija vzpostavil poln embargo na Libanon in ga ohranil tudi potem, ko je 14. avgusta v veljavo stopilo premirje.

V zvezi s tem se je danes na ZDA obrnil libanonski premier Fuad Saniora . Kot je dejal na novinarski konferenci v Bejrutu, lahko po njegovem prepričanju ZDA storijo več pri finančni pomoči, pa tudi na ravni politične podpore njegovi državi. "Menim, da bi nas ZDA lahko resnično podprle v izvajanje pravega pritiska na Izrael, naj ustavi obleganje," je dejal.

Ameriški predsednik George Bush je v ponedeljek napovedal, da bodo ZDA Libanonu za obnovo namenile do 230 milijonov dolarjev. Obenem je dal na voljo 13,5 milijona dolarjev za nujno humanitarno pomoč.

V Bruslju o prispevkih v okrepljeno misijo UNIFIL

Države članice Evropske unije danes v Bruslju razpravljajo o svojih vojakih v okrepljeno misijo UNIFIL. Sestanek bo potekal na ravni stalnih predstavnikov pri EU, v petek pa bodo o tej temi razpravljali še zunanji ministri, ki se bodo sestali tudi z generalnim sekretarjem ZN Kofijem Ananom. Točno število vojakov, ki jih bo prispevala EU, danes najverjetneje še ne bo znano.

Za to bo treba počakati na petkov sestanek zunanjih ministrov držav članic EU, ki ga je zahteval italijanski zunanji minister Massimo D'Alema. Po njegovih ocenah bi EU lahko za misijo v Libanonu prispevala skupno 9000 vojakov.

Slovenija se glede svojega prispevka še ni izjasnila. Po navedbah zunanjega ministrstva bo odločitev o sodelovanju temeljila na rezultatu pogovorov med ZN in državami, upoštevajoč razpoložljive vojaške zmogljivosti.

Damask proti mednarodnim silam na svoji meji

Sirski predsednik Bašar al Asad je izrazil nasprotovanje namestitvi mednarodnih mirovnih sil na libanonsko-sirsko mejo, za kar se zavzema Izrael. To bi po njegovih besedah predstavljalo "sovražno dejanje" in "krčenje libanonske suverenosti".

Al Asad je v pogovoru za dubajsko televizijo še dejal, da meje Libanona ne bodo začrtane, dokler bo Izrael okupiral kmetije v Šebi, spornem območju na meji med Libanonom, Sirijo in Izraelom, ki ga Izrael zadržuje že skoraj 40 let. Sirski predsednik je ob tem znova pohvalil zmago Hezbolah v mesec dni trajajočih spopadih z Izraelom, kar je bilo po njegovih besedah "dovolj, da je Izrael dobil lekcijo".

Izraelski premier Ehud Olmert je sicer v torek na srečanju z odposlancem ZN za Bližnji vzhod Terjem Röd-Larsenom kot pogoj za umik pomorske in zračne blokade Libanona postavil namestitev mednarodnih sil na libanonsko-sirsko mejo in na letališče v Bejrutu.

AI obtožuje Izrael vojnih zločinov v Libanonu

Mednarodna nevladna organizacija za zaščito človekovih pravic Amnesty International (AI) je Izrael danes obtožila vojnih zločinov, ker je z namernim uničevanjem civilne infrastrukture v Libanonu kršil mednarodno pravo. Po podatkih poročila AI so izraelske letalske sile med 12. julijem in 14. avgustom v Libanonu opravile več kot 7000 napadov, obenem pa je 2500 bombardiranj izvedla izraelska mornarica.

Prvi dokazi - vzorec in obseg izraelskih napadov v Libanonu, veliko civilnih žrtev, velika gmotna škoda in izjave izraelskih predstavnikov - "kažejo, da je bilo takšno uničenje namerno in del vojaške strategije, ne pa zgolj postranska škoda".

Organizacija, katere predstavniki so spremljali boje med Libanonom in Hezbolahom, trdi, da je Izrael mednarodno pravo kršil tudi z neposrednimi napadi na civiliste ter nekritičnimi in nesorazmernimi napadi. "Obseg uničenja je enostavno izjemen," je izjavila raziskovalka AI Donatella Rovera, ki je obiskala Libanon med vojno in je ena od avtoric poročila. AI poziva ZN, naj ugotovi, ali so izraelski vojaki in Hezbolahovi borci kršili mednarodno pravo. Organizacija bo pripravila ločeno poročilo o napadih Hezbolaha na Izrael.

Izrael zavrača obtožbe

Izrael zavrača obtožbe AI. "Izrael ni namerno ciljal nedolžnih civilistov," je dejal tiskovni predstavnik izraelskega zunanjega ministrstva Mark Regev. " Prav nasprotno, pri ciljanju Hezbolahovih vojaških naprav smo skušali biti kirurško natančni, kolikor je človek sploh lahko," je dodal.

Regev je povedal, da je "velik del škode v tej vojni neposreden rezultat Hezbolahove taktike, to je namerne uporabe libanonskih civilistov za živi ščit". Prav tako je podvomil v številko o žrtvah, ki jo je podal AI. Po navedbah predstavnika izraelskega zunanjega ministrstva je število žrtev na libanonski strani, ki sicer ne loči med civilisti in borci, podala libanonska vlada. "Menim, da pri metodologiji, ki jo uporablja AI, obstajajo resni problemi," je dodal.

Izraelski vojaki umrli zaradi lastne mine?

Na jugu Libanona je bil danes ubit izraelski vojak, trije pa so bili ranjeni, ko je njihov tank zapeljal na protipehotno mino, so sporočili libanonski predstavniki.

Izrael vesti še ni komentiral, gre pa za drugo smrtno žrtev med izraelskimi vojaki od premirja 14. avgusta, s katerim so se po 34 dneh končali siloviti spopadi izraelskih sil in pripadnikov libanonskega skrajnega gibanja Hezbolah. Po trditvah libanonskih predstavnikov je izraelski tank naletel na mino na minskem polju, ki je eno od mnogih, ki so jih pustile izraelske sile na območju, potem ko so se po 18 letih zasedbe leta 2000 umaknile.

Med vojaško operacijo v libanonski obmejni vasi Tajbeh pa je bil v glavo ustreljen izraelski vojak, je poročala televizija Al Arabija, ki ni navedla vojakovega stanja.

Izraelske enote so se namestile na sporno območje Šeba in streljale na vas Šeba, ki je pod nadzorom Libanona. Izrael trdi, da so odgovorili na streljanje iz vasi na izraelsko območje. Žrtev ni bilo.

Na jugu Libanona je kljub premirju ostalo več sto izraelskih vojakov na položajih, ki so jih zasedli med vdorom, čakajo pa na prihod mirovnih sil.

Pri odstranjevanju neeksplodiranih granat na jugu države pa so bili ubiti trije libanonski vojaki. Gre za prve smrtne žrtve na strani libanonske vojske, odkar so se prejšnji četrtek začeli nameščati na jugu Libanona.