Bolsonaro, po letu 2003 prvi izvoljeni predsednik, ki ne prihaja iz Delavske stranke (PT), veliko govori o načrtih za prihodnost. Minuli teden je ponovil, da ima Izrael pravico izbrati svojo prestolnico, in napovedal selitev brazilskega veleposlaništva iz Tel Aviva v Jeruzalem. Med domačimi prioritetami novoizvoljenega predsednika bo tudi izboljšanje varnosti v državi. Med ukrepi, ki jih načrtuje nova vlada, je povečanje pristojnosti policistov v spopadih z oboroženimi kriminalci in znižanje starosti kazenskega preganjanja oseb z 18 na 16 let.
Veliko je govora tudi o krčenju državnega proračuna in svobodnejšem trgu, čemur je izrazito naklonjen Paulo Guedes, ki bo prevzel finančni resor. Guedes, ima doktorat iz ekonomije s čikaške univerze, je zatrdil, da je bil v preteklosti diskriminiran zaradi podpore gospodarskim reformam Augusta Pinocheta v Čilu. »Čikaški fantje so rešili Čile,« je izjavil v pogovoru za Financial Times.
Brez kompromisov ne bo šlo
Guedes bo Bolsonaru stal ob strani pri napovedani pokojninski reformi. Da je reforma »nevzdržnega« pokojninskega sistema nujna, so lani zapisali tudi v Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) – Brazilci se trenutno lahko upokojijo pri 56 letih, Brazilke pri 53, pokojnine so razmeroma visoke, saj ustava določa, da ne smejo biti nižje od minimalne plače. Ob napovedanih varčevalnih ukrepih bo po besedah Bolsonarovih zaveznikov ključno sprejemanje kompromisov, saj bi (pre)strogi varčevalni ukrepi utegnili vznejevoljiti manj premožne Bolsonarove volivce. Prav tako ne gre pozabiti, da Bolsonarova Socialnoliberalna stranka (PSL) v razdrobljenem spodnjem domu brazilskega parlamenta nima večine.
Veliko prahu je dvignilo tudi povabilo sodniku Sérgiu Moru, naj prevzame vodenje ministrstva za pravosodje in varnost. Da je 46-letni sodnik sprejel povabilo, je razjezilo predvsem nekdanjega predsednika Lula da Silva in podpornike PT, saj ga je na prestajanje zaporne kazni zaradi vpletenosti v korupcijsko shemo obsodil prav Moro. Lula, ki je zaradi prestajanja zaporne kazni kljub veliki podpori volivcev moral umakniti kandidaturo, se je zaradi sodnikove domnevne pristranskosti v ponedeljek pritožil na brazilsko vrhovno sodišče in zahteval razveljavitev obsodbe.