»Dunaj nima nobenega argumenta za zapiranje meja s Slovenijo«

»Avstrija nima zdaj nobenega argumenta, da s Slovenijo, državo z enim najboljših epidemioloških stanj na svetu, ne bi vzpostavila enake svobode gibanja ljudi, kakor je bila pred korono,« je danes v velikem intervjuju za avstrijski časnik Kleine Zeitung povedala slovenska veleposlanica na Dunaju Ksenija Škrilec. A vprašanje je, ali so upravičeni tudi razlogi za prejšnje omejevanje prehoda čez avstrijsko-slovensko schengensko mejo, ki ga je Dunaj uvedel v času pribežniške krize, je dodala slovenska diplomatka.

Po njenih besedah je bila vlada premiera Janeza Janše, ki je prevzela vodenje države, zelo učinkovita pri obvladovanju pandemije, kar dokazuje tudi dejstvo, da so podatki o stanju pandemije zdaj v Sloveniji boljši kot v Avstriji. Na Dunaju so napovedali odpiranje meja za nemške, pa tudi češke, madžarske in slovaške državljane, zato je obotavljanje severne sosede pri odpiranju svojih južnih meja v Sloveniji naletelo na »splošno nerazumevanje«, je poudarila veleposlanica.


 

Drugačna optika za južne sosede

Po besedah diplomatke, ki je prej Slovenijo predstavljala na Madžarskem, dobi včasih človek vtis, da Avstrija bolj ceni svoje severne sosede, medtem ko včasih na južne in vzhodne sosede gleda z drugačnimi očmi. V nemškem slovarju Duden je za to našla izraz Benachteiligung, zapostavljanje. A kljub diplomatskemu jeziku, ki preveva njene izjave, je Ksenija Škrilec v enem stavku pojasnila srž problema: »Na asimetrijo glede pripravljenosti za normalizacijo meje v bistvu vplivajo interesi avstrijske turistične industrije.«



Na vprašanje novinarja, ali je početje avstrijske vlade »neevropsko«, je veleposlanica odgovorila, da je Evropska unija skupno območje prostega gibanja oseb, odločitve posameznika, kam se bo odpravil na počitnice, pa ne bi smeli omejevati. In to po bi po besedah Ksenije Škrilec moralo veljati za vse državljane EU, ne le Nemce, Slovence ali Hrvate, temveč tudi za Avstrijce. Dodala je, da imajo gospodarski motivi pomembno vlogo v politiki, a da ne bi smeli pozabiti, da je Avstrija daleč največji vlagatelj v Sloveniji, Slovenci pa porabijo največ avstrijskega blaga na prebivalca na svetu.



Odgovoru na vprašanje, ali je Avstrija slaba soseda, se je diplomatka, ki je predstavnica madžarske manjšine v Sloveniji, izognila. »Soodvisni smo, tako kot vse sosednje države,« je povedala. Ko so jo vprašali, ali je postala avstrijska zunanja politika v času kanclerja Sebastiana Kurza ostrejša, je dejala: »Ne vem, če je bolj ostra, je pa vsekakor zelo pragmatična.« A po njenih besedah je pomen severne sosede danes povsem drugačen, kakor je bil v 70. letih prejšnjega stoletja, a da za to niso krivi sedanji avstrijski politiki, temveč spremenjene geopolitične razmere.

V evropskem sporu med Berlinom in Parizom, ki bi zaradi pandemije najbolj prizadetim državam solidarno priskočila na pomoč, in »skopuško« četverko, v kateri je tudi Avstrija, se slovenska diplomatka ni postavila na stran severne sosede. Po njenih besedah vse študije kažejo, da je Avstrija med vsemi članicami EU največ pridobila s širjenjem Unije, zato bi zdaj morala pokazati večjo širokogrudnost. »Tisti, ki pametno razmišljajo, mislijo dva koraka naprej in vidijo, da v solidarnosti do šibkejšega največ pridobi močnejši.«