Dve leti gibanja #MeToo, ki je pretreslo svet

New York – Dve leti sta minili, odkar sta New York Times in New Yorker objavila zgodbe številnih žrtev spolnih napadov vplivnega filmskega producenta Harveyja Weinsteina. Gibanje #MeToo (#jaztudi) je preplavilo svet in ga spremenilo. Daleč od nekdanjega hollywoodskega blišča je producent filmov Zaljubljeni Shakespeare, Šund in mnogih drugih, saj ga čakajo sojenja.

Igralka Gwyneth Paltrow je že leta 1998 govorila, »da te bo Harvey Weinstein prisilil k temu in onemu«, italijanska manekenka Ambra Gutierrez je leta 2015 zaradi spolnega nasilja soustanovitelja družbe Miramax in The Weinstein Company poklicala policijo. A se manhattanski tožilec Cyrus Vance mlajši, sin nekdanjega demokratskega zunanjega ministra, ni odločil za preiskavo. Hollywoodski mogul je imel veliko vplivnih prijateljev, med njimi sta nekdanji predsedniški par Bill in Hillary Clinton.





Prah je dvignilo šele poročanje Jodi Kantor in Megan Twohey iz New York ­Timesa ter Ronana Farrowa iz New Yorkerja oktobra 2017 s pričami, ki jih ni bilo strah stopiti v javnost. Ni šlo niti brez poklicne in osebne drame avtorjev, saj je Farrow dolgo upal, da bo njegova odkritja objavila televizijska družba NBC, a mu je uspelo šele, ko je prestopil k New Yorkerju. Zdaj je seveda znano, da so v NBC tedaj še tolerirali voditelja Matta Lauerja, ki so ga številne ženske obtožile spolnega nadlegovanja. S to televizijsko postajo je sodeloval tudi Bill Cosby, ki je zdaj zaradi grobih posilstev v zaporu.

New York Times ni imel težav pri preiskovanju spornih dejanj komentatorja televizijske postaje Fox News Billa O'Reillyja, ki jih je pripeljalo k drugim primerom takšne zlorabe položaja. Ronan Farrow pa je z razkrivanjem poravnaval tudi zgodnji dvom o trpljenju sestre Dylan, ki je spolnega nadlegovanja obtožila njunega očeta Woodyja Allena. Znameniti igralec in režiser se je izognil kazenski preiskavi, čeprav je vzbudilo­ pozornost tudi njegovo razmerje s posvojenko svoje partnerke Mie Farrow. Zato pa je njegov sin zaradi raziskovanja podobnih obtožb prejel Pulitzerjevo nagrado.


 

Aktivistka iz Bronxa

Med prvimi, ki so si v Hollywoodu upale spregovoriti, je bila igralka Rose McGowan, čeprav je Weinsteinova odvetnica objavila zasebna elektronska pisma igralca Bena Afflecka in nekdanje menedžerke Jill Messick z nasprotnimi mnenji. Jill Messick je kasneje naredila samomor, Weinsteinova obramba pa je še naprej trdila, da si njihov klient ni izmislil »kavča za izbor igralcev«: če ženske mislijo, da si lahko s spolnimi odnosi z njim izboljšajo kariero, to po njegovem ni posilstvo. V knjigi Catch and Kill (Ujemi in ubij) Ronan Farrow pripoveduje tudi o zasledovanju nekdanjih agentov Mosada, ki jih je najel Weinstein, ter o gonji tabloida National Enquirer. Tega raziskovalni novinar obtožuje uničenja dokazov proti sedanjemu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu.



Igralka Alyssa Milano, ki je pri devetnajstih letih doživela spolno nadlegovanje na koncertu, je kmalu po prvih priznanjih začela akcijo #MeToo. Ob pogledu na hčer je razmišljala, kako bi ji prihranila takšne izkušnje, in je na twitterju povabila sotrpinke, naj ji odgovorijo. V nekaj urah je imela na zaslonu 50.000 odgovorov, kmalu so frazo uporabljali milijoni. »Me too« je desetletje pred tem skovala aktivistka iz newyorškega Bronxa Tarana Burke, da bi spolno zlorabljena dekleta in ženske iz neprivilegiranih okolij spodbudila k medsebojnemu povezovanju, a so šele sodobne tehnologije gibanje ponesle po svetu.

Žrtve tudi moški

Žrtve nadlegovanja niso le ženske, oglasile so se tudi moške žrtve igralca Kevina Spaceyja. Julija so finančnika Jeffreyja Epsteina, še enega dobrega znanca bogatih in vplivnih od Clintona do britanskega princa Andrewa, aretirali zaradi obtožb spolnih zlorab mladoletnih oseb. Epsteina so avgusta našli mrtvega v zaporu, domnevno zaradi samomora, Weinsteina pa proces v New Yorku čaka januarja. Stari prijatelji so se mu odpovedali, žena se je ločila, izgubil je državna, univerzitetna in druga odlikovanja, njegova najpomembnejša dediščina bo najbrž zavedanje žensk (in drugih), da jim ni treba molčati – a tudi nelagodnost, kako naprej. Ameriška raziskava iz lanskega leta je pokazala, da več kot 40 odstotkov vprašanih menedžerjev noče biti samih v pisarni z ženskimi kolegicami. Alyssa Milano verjame, da bi morali že majhne otroke učiti spoštljivega odnosa do nasprotnega spola, saj je po njenem prepričanju v srednji šoli že prepozno.