Dve leti po tragediji tsunami

Džakarta - Danes minevata dve leti, odkar je potres z močjo 9. stopnje po Richterjevi lestvici in žariščem ob obali indonezijskega otoka Sumatra sprožil ogromne popotresne valove, ki so zahtevali kakih 230.000 življenj v 12 državah. Več deset metrov visoki popotresni valovi, ki so se premikali po oceanu s hitrostjo več kot 500 kilometrov na uro, so se v roku nekaj ur razširili vse do afriške obale, v vodo pometli cele vasi v Indoneziji in na Šrilanki, potopili turistična letovišča in ribiške vasi na Tajskem ter uničili več tisoč domov v Indiji.

Prav na drugo obletnico tsunamijev pa je Tajvan stresel potres z močjo 7,2 po Richterjevi lestvici; nevarnost tsunamija, ki je grozila obali Filipinov, pa je tokrat minila brez posledic.

Spominske slovesnosti na prizadetih območjih

V indonezijski provinci Aceh, ki so jo tsunamiji najbolj prizadeli, se je več sto preživelih in drugih žalujočih udeležilo skupne maše v mošeji v prestolnici Banda Aceh, po molitvi pa so obiskali skupinske grobove. "Upamo, da obeležitev tragičnega dogodka pomaga tistim, ki so v nesreči izgubili svoje najdražje," je dejal predstavnik uprave Aceha. Kot je dodal, obletnica opozarja tudi na to, kaj je še potrebno storiti za ljudi, ki so bili prizadeti v nesreči.

Na Tajskem so se ljudje zbrali na obalah, ki so jih tsunamiji najbolj prizadeli, in se žrtev spomnili z minuto molka. Nekateri svojci žrtev so v morje odvrgli cvetje, spominske slovesnosti pa se bodo odvijale cel dan. Na Tajskem je v tsunamijih življenje izgubilo 8200 ljudi, med njimi je bil polovica turistov. Nekateri njihovi svojci so danes prav tako obiskali kraje tragičnega dogodka.

Z dvema minutama molka so se žrtev spomnili tudi na Šrilanki, kjer je življenje izgubilo okrog 40.000 ljudi. Osrednja slovesnost je bila v pristaniškem mestu Galle, ki so ga tsunamiji pred dvema letoma najbolj opustošili. Spominske slovesnosti so se udeležili številni preživeli in svojci žrtev, ki so obiskali tudi skupinske grobove.

Največ, skoraj dve tretjini vseh žrtev tsunamija so zabeležili v Indoneziji, med umrlimi pa so bili tudi številni tujci, ki so jih popotresni valovi presenetili na počitnicah. Neposredna vpletenost Evropejcev v nesrečo je bil eden glavnih dejavnikov, ki so spodbodli svet, da je takoj prihitel na pomoč. Odzvalo se je rekordnih 90 držav in 500 nevladnih organizacij, ki so za pomoč žrtvam tsunamija in obnovo zbrali skupno 12 milijard ameriških dolarjev.

Pomoč EU prizadetim v tsunamiju zdaj usmerjena v obnovo

Dve leti po katastrofalnih popotresnih valovih v južni in jugovzhodni Aziji se je pomoč Evropske unije prizadetim preusmerila z nudenja nujne pomoči na dolgoročno obnovo. Tako se sredstva sedaj porabljajo predvsem za pomoč lokalnim oblastem in skupnostim pri vračanju v normalno življenje, v prvi vrsti z obnovo domov in infrastrukture, so sporočili z Evropske komisije.

"Naš glavni izziv je obnoviti prizadeta območja, in to tako, da bodo še bolje urejena kot pred katastrofo," je pojasnila evropska komisarka za zunanje odnose in evropsko sosedsko politiko Benita Ferrero-Waldner . "Rezultati so že vidni. Družine se selijo v nove domove, ljudje se vozijo po novih cestah, na voljo je vedno več šol in socialnih storitev," je dodala.

EU je bila ena glavnih donatork pomoči prizadetim v tsunamiju. Evropska komisija in države članice so zagotovile skupno 560 milijonov evrov nujne pomoči ter 1,5 milijarde evrov za srednje- in dolgoročno obnovo prizadetih območij. Sredstva so bila usmerjena predvsem v Indonezijo, Šrilanko in Maldive.

123 milijonov evrov, kolikor jih je za nujno pomoč prispevala Evropska komisija, je že v celoti porabljenih, tako kot tudi 96 odstotkov od 350 milijonov evrov pomoči za srednje- in dolgoročno obnovo.

V Indoneziji je pomoč usmerjena predvsem v čiščenje poplavljenih območij, obnovo delovnih mest in gradnjo infrastrukture. V Šrilanki s temi sredstvi gradijo ceste in obnavljajo lokalne skupnosti, na Maldivih pa jih namenjajo za pomoč kmetijstvu in storitvenemu sektorju.

Potres sprožilil usodne valove

Potres z močjo 9. stopnje po Richterjevi lestvici in žariščem ob obali indonezijskega otoka Sumatra je 26. decembra 2004 sprožil popotresne valove. Več deset metrov visoki popotresni valovi, ki so se premikali po oceanu s hitrostjo več kot 500 kilometrov na uro, so se v roku nekaj ur razširili vse do afriške obale, za seboj pa so pustili nepredstavljivo opustošenje. Tsunamiji so poleg Indonezije, Tajske in Šrilanke prizadeli tudi Indijo, Maldive, Malezijo, Mjanmar, Bangladeš, Sejšele, Tanzanijo, Kenijo in Somalijo.

Katastrofalne posledice takratnih popotresnih valov so države ob Indijskem oceanu spodbudile, da so vzpostavile opozorilni sistem pred tsunamiji, ki je pričel delovati julija letos. Gre za mrežo 26 informacijskih središč s 25 novimi seizmografskimi postajami in tremi globokomorskimi senzorji, ki noč in dan sprejemajo in oddajajo svarila pred tsunamiji. Celoten sistem nadzoruje Medvladna oceanografska komisija (IOC) Organizacije ZN za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO).