Tiskane izdaje
Predlog rešitve statusa Kosova, ki ga je v posredniških misijah preverjeni Martti Ahtisaari po nekajtedenskem odlogu zaradi skupščinskih volitev v Srbiji naposled predstavil šesterici iz »skupine za stike«, menda še ni dokončen. Nekdanji finski predsednik, ki po zatrdilih iz bruseljskih diplomatskih krogov nima razloga, da bi celoten sveženj takoj postavil na pogajalsko omizje, se je namreč odločil za taktiko postopnega seznanjanja glavnih akterjev.
V Beogradu in Prištini, kamor bo odpotoval konec prihodnjega tedna, bi rad odposlanec OZN predvsem navezal pretrgani – in doslej jalovi – dialog z neposredno vpletenima stranema, ju seznanil z rešitvami manjšinskih problemov, ki so v predloženem dokumentu najpodrobneje razčlenjene, in otipal trenutni politični vpliv. Šele v drugi fazi, po novih pogajalskih krogih, bi Ahtisaari – konec februarja ali v začetku marca – pripravil zadnjo različico institucionalnega svežnja, s katerim bo v New Yorku seznanil članice varnostnega sveta.
Taktika postopnega in odmerjenega seznanjanja s predlogi reševanja statusnega vprašanja naj bi bila prilagojena tudi političnim razmeram v Srbiji. Tam so se šele začeli dogovarjati o vladni koaliciji, zato se mednarodnemu posredniku najbrž res ne mudi s finalizacijo dokumenta, ki bo na poti do palače OZN doživel še nekaj piljenja.
In prav takrat utegnejo nastati težave. Zunanji ministri natovskih držav, povečini tudi članic Unije, so se na bruseljskem posvetu strinjali – kar ni bilo posebno težko –, da morajo ob uri odločitve nastopiti enotno. V varnostnem svetu naj bi se namreč takšni avtoriteti težko postavili po robu – seveda razen Moskve, ki je že doslej grozila z možnostjo veta. V tem primeru bi se politično mešetarjenje za newyorškim omizjem utegnilo zavleči. To pa bi bila tudi največja nevarnost za postopno premagovanje kosovskega problema, saj bi vnovič razplamtelo komaj obvladane napetosti na območju morda najteže rešljive balkanske krize.
