E-stonija zgled vsej Evropi

Moskva - Z zatiskanjem pasu je postala celo država z najmanjšim javnim dolgom v Evropski uniji, med najnižjimi pa je tudi njen proračunski primanjkljaj, za kar so estonski volivci na nedeljskih parlamentarnih volitvah nagradili desnosredinsko vlado premiera Andrusa Ansipa z zaupnico. Premierova Stranka reform je dobila 33 sedežev, njena koalicijska partnerica Unija Pro Patria in Res Publica pa se je uvrstila na tretje mesto in bo zasedla 23 sedežev. Skupaj bosta torej imeli 56 poslancev v 101-članskem parlamentu. Na drugo mesto se je uvrstila glavna opozicijska Sredinska stranka, četrto mesto pa je pripadlo levosredinskim Socialnim demokratom.

Estonija je vstopila v Evropsko unijo leta 2004 in je vseskozi temeljito izvajala gospodarske reforme, s čimer si je prislužila vzdevek 'baltski tiger'. Po letih robustne gospodarske rasti je udarila svetovna gospodarska kriza, zaradi katere je estonsko gospodarstvo leta 2009 doživelo kar 14-odstotni padec. Bolj črno statistiko sta v Evropski uniji imeli samo Litva in Latvija, ki se je morala zateči k mednarodni finančni pomoči. Nasprotno je Estonija s številnimi varčevalnimi ukrepi, denimo z zniževanjem plač javnih uslužbencev in zviševanjem davkov, drastično zmanjšala proračunski primanjkljaj, in je v začetku leta postala 17. članica evrskega območja.
»Lahko ste prepričani«, je bil slogan, na katerem je predvolilno kampanjo gradila Stranka reform, ki je večino glasov dobila prav zaradi slovesa uspešnega upravljalca estonskega gospodarstva. »Zadovoljen sem z našim gospodarstvom, predvsem s tem, da nimamo velikega dolga kakor, denimo, na Irskem ali v Grčiji,« je za AP utemeljil svojo odločitev na volišču 19-letni študent Indrek Tops.

Štiriinpetdesetletni Andrus Ansip, ki je postal prvi ponovno izvoljeni premier po razglasitvi samostojne države leta 1991, je po zmagi napovedal, da bo program finančne discipline najverjetneje še naprej izvajal z isto ekipo. »Naše sodelovanje je bilo dobro v zlatih letih, pa tudi v težkih časih, čeprav vsi vemo, da so koalicijska pogajanja vedno zapletena,« je izjavil za Reuters. Namero nadaljnjega partnerstva z Unijo Pro Patria in Res Publica, s katero je sklenil koalicijsko pogodbo po parlamentarnih volitvah leta 2007, so že pozdravili številni evropski politiki. »Takšno vodstvo je zgled ne samo za našo regijo, ampak za celotno Evropo,« je komentiral litovski premier Andrius Kubilius. S čestitkami se je oglasil tudi vodja skupine Evropske ljudske stranke Joseph Daul: »Estonske reforme, proračunska uravnoteženost in majhen javni dolg med nedavno gospodarsko krizo so vzor za celotno Evropo.«

Navdušen športnik, ki se še dandanes udeležuje smučarskih maratonov po vsem svetu, se je na položaj premiera prvič povzpel med rekonstrukcijo vlade leta 2005, ko je sklenil koalicijo s trenutno vodilno opozicijsko Sredinsko stranko. Na tokratnih volitvah je izgubila tri sedeže, kar kaže pripisati zlasti obtožbam o financiranju sosednje Rusije, na katero v Estoniji še zdaj gledajo z velikim nezaupanjem. Tradicionalna volilna baza omenjene stranke so predstavniki ruske manjšine, ki sestavljajo kar tretjino prebivalstva, vendar jih kar 100.000 nima državljanstva in tudi ne volilne pravice, saj ne izpolnjujejo stroge zakonodaje, po kateri morajo vsi državljani opraviti izpit iz estonskega jezika. Spor z rusko govorečo manjšino je prišel na dan leta 2007, ko so estonske oblasti sprejele sklep o premestitvi Spomenika sovjetskemu vojaku iz središča Tallinna na tamkajšnje vojaško pokopališče. To je sprožilo nasilne demonstracije tam živečih Rusov in ostre obsodbe uradne Moskve.

Kar četrtina glasovnic 
po internetu

Estonija se že dolgo uvršča med tehnološko najbolj razvite države na svetu, kjer je večina javnih storitev dostopna na internetu, kar ji je prineslo kar vzdevek E-stonija. Je tudi edina država na svetu, ki omogoča e-glasovanje na parlamentarnih volitvah, kar je tokrat uporabilo skoraj 25 odstotkov oziroma kar 140,846 volivcev. Prvič je bilo po spletu mogoče glasovati že na županskih volitvah leta 2005, vendar sta to možnost izkoristila pičla dva odstotka volivcev, na splošnih volitvah leta 2007 je številka narasla na pet odstotkov, na volitvah v evropski parlament pred dvema letoma na 15 odstotkov, na lanskih lokalnih volitvah pa je z miško in ne s svinčnikom oddalo svoj glas že 16 odstotkov volivcev.