Egipt na varnostni konferenci v Münchnu vnovič zasenčil preostale teme

Razmere v Egiptu so tudi danes, na drugi dan varnostne konference v Münchnu zasenčile preostale teme. V novih okoliščinah očitno ZDA in Evropa skoraj nimajo vpliva na revolucionarno vrenje in njegov razplet. Politiki so opozicijskih gibanjem obljubljali pomoč v bitki za demokracijo.

Objavljeno
05. februar 2011 22.08
Peter Žerjavič, Berlin
Peter Žerjavič, Berlin
Berlin - Čeprav se je na varnostni konferenci danes vse vrtelo okoli Hosnija Mubaraka in njegovega režima, so se politiki in strokovnjaki neposrednemu omenjanju njegovega imena in še zlasti usode raje ognili. Njihova čarobna besedna zveza je bila mirni prehod, tranzicija Egipta k bolj odprti in demokratični družbi. Drug za drugim so Egipčanom, predvsem demonstrantom na kairskem trgu Tahrir, svetovali, naj bodo čim bolj potrpežljivi. Da bi bil med številnimi voditelji z Zahoda, ki so dolga desetletja zgledno sodelovali z Mubarakom, kdo v zadregi, ni bilo opaziti.

Strahovi, da bi arabska pomlad utegnila spodleteti in bi imela negativne posledice za regionalno stabilnost, so zaznamovali retoriko. »Pri prehodu v demokracijo lahko izbruhne kaos,« je opozorila ameriška državna sekretarka Hillary Clinton. Nemška kanclerka Angela Merkel je svoje stališče utemeljevala z izkušnjami med vzhodnonemško »mirno revolucijo«. Tisti večer, ko je padel berlinski zid, je sicer preživela v savni, a nastajanje nove, demokratične družbe je občutila na svoji koži. Tudi na nemškem vzhodu niso radi poslušali nasvetov z zahoda. Zato da ne bi bilo modro, če bi odšli v Egipt in tamkajšnji opoziciji predpisovali, kaj mora delati.

Merklova je spomnila, da so bili Vzhodni Nemci neučakani in so si, denimo, želeli čimprejšnjo uvedbo nemške marke. Egipčanom je zato svetovala, naj ne hitijo z novimi volitvami, ampak dajo prednost postavljanju struktur. Po njenem mnenju so že naredili korak naprej, saj se je Mubarak odpovedal kandidaturi na prihodnjih volitvah. Ključni izziv v prvi fazi preobrazbe v Egiptu naj bi bilo, kako doseči, da ne bi nastal vakuum oblasti. Po takšni logiki je takojšnji odstop Mubaraka in podpredsednika Omarja Sulejmana (menda favorita ZDA za naslednika), ki ga zahtevajo množice na trgu Tahrir, nezaželen.

V preteklosti je Zahod pragmatično dajal prednost stabilnosti pred svoboščinami ljudi, v Münchnu pa je bilo očitno, da ZDA in Evropa v novih okoliščinah skoraj nimajo vpliva na revolucionarno vrenje in njegov razplet. Politiki so opozicijskih gibanjem obljubljali pomoč v bitki za demokracijo. »Zahod svoja sporočila pošilja po napačnih kanalih. Pričakujemo, da množice na ulicah slišijo sporočila visokih politikov na televiziji ali nas z varnostne konference. A jih ne slišijo,« je ob robu konference ugotavljala slovenska obrambna ministrica Ljubica Jelušič.

Varnostno konferenco so spet spremljali protesti mirovniških in levičarskih skupin. Ob robu konference sta Clintonova in ruski zunanji minister Sergej Lavrov izmenjala listine o ratifikaciji sporazuma o zmanjševanju strateške oborožitve (Start). Sestal se je tudi bližnjevzhodni kvartet (OZN, EU, ZDA in Rusija). Spričo novih razmer je nadaljevanje zastoja v izraelsko-palestinskih pogajanjih škodljivo za mir in varnost v regiji.