Tiskane izdaje
Ustanovitelj žvižgaške spletne strani se trenutno sicer nahaja na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu, kjer čaka na odločitev o morebitni odobritvi prošnje za azil. Te odločitve ekvadorske oblasti sicer še niso sprejele, saj še vedno preiskujejo obtožbe Assangovih domnevnih žrtev. Ekvadorski predsednik Rafael Correa je pred časom sicer napovedal, da si bo država za preučitev primera vzela čas.
Britanska policija je pretekli konec tedna Assangu sicer vročila obvestilo o izročitvi Švedski in mu naročila, naj se zglasi na policijski postaji, česar pa ustanovitelj WikiLeaksa ni storil. Kot je pozneje sporočila njegova predstavnica Susan Benn, navodil Scotkand Yarda ne namerava upoštevati. Pravni zagovorniki so Assangu namreč svetovali, naj raje ostane na ekvadorskem veleposlaništvu, dokler to razpravlja o njegovi prošnji za azil.
Kot smo na Delu že poročali, so Assanga v Veliki Britaniji na podlagi evropskega naloga za aretacijo, ki ga je izdalo švedsko tožilstvo, pridržali decembra 2010. Kmalu po aretaciji se je začela odisejada z izpodbijanjem naloga. Njegovi odvetniki so namreč trdili, da nalog za aretacijo ni veljaven, saj ga je izdalo švedsko tožilstvo in ne sodišče, kot je v navadi v Veliki Britaniji. Na Švedskem ga sicer (še) ne obtožujejo ničesar, ampak ga hočejo le zaslišati v zvezi z obtožbami o posilstvu in o poskusu posilstva, ki ju je domnevno zagrešil avgusta 2010 v Stockholmu.
V prid Assangovi izročitvi švedskim oblastem so sicer odločila kar tri sodišča v Veliki Britaniji. Nižje sodišče je izročitev odobrilo februarja 2011, pritožbo na to določitev pa je višje sodišče novembra lani zavrnilo, a je Assange dobil dovoljenje, da se pritoži še na vrhovno sodišče, ki je pritožbo poslušalo februarja. Konec maja je izočitev naposled potrdilo še britansko vrhovno sodišče, ki je sredi junija Assangu zadalo še en pravni udarec − zavrnilo je namreč njegovo prošnjo za ponovno obravnavo primera o izročitvi Švedski. Avstralec se tako lahko obrne le še na Evropsko sodišče za človekove pravice, a po mnenju pravnih strokovnjakov tudi tam nima veliko možnosti za uspeh.
Assange krivdo za očitana dejanja sicer že vseskozi odločno zanika in trdi, da gre za politično motivirani pregon, povezan z dejavnostmi njegove spletne strani WikiLeaks. Ta je namreč svetovno diplomacijo dodobra pretresla konec leta 2010, ko je začela objavljati sveženj tisočih ameriških diplomatskih depeš. Le nekaj dni pozneje je švedsko sodišče zanj izdalo nalog za aretacijo. Assange in njegovi odvetniki zato že vseskozi trdijo, da je sodni pregon politično motiviran, hkrati pa izražajo zaskrbljenost, da ga bo Švedska izročila Združenim državam Amerike, te pa ga bodo zaprle v taborišče Guantanamo na Kubi.
