Tiskane izdaje
Govorimo o politiki enega otroka, v katero so bili Kitajci najprej prisiljeni, včasih celo z brutalnimi sredstvi denarnih in telesnih kazni, politiko, ki je v štirih desetletjih, kolikor so jo izvajali, pustila tako globoke sledi, da se azijska sila zdaj sooča z velikim problemom prenizke natalitete in prevelikim neskladjem v številu moških in žensk.
Med 1,4 milijarde ljudi na Kitajskem je mlajših od 40 let okoli 100 milijonov edincev. Ker so v minulih desetletjih številni zakonski pari, zlasti tisti na podeželju, vztrajali pri tem, da bodo imeli sina (ne le zaradi tradicionalne obsedenosti z ohranjanjem rodu in priimka, temveč bolj zaradi tega, ker ima le manjši del kmetov socialno zavarovanje, tako da je moški potomec zagotovilo za varno starost), je v tej kategoriji okoli 34 milijonov moških več kot žensk.
Že zaradi tega neskladja spolov se v družbi zaostruje napetost. Če temu dodamo še čedalje pogostejši odpor žensk, da bi si zgodaj ustvarile družino in rodile več kot enega otroka, je razumljivo, da so demografi in ekonomisti vse bolj zaskrbljeni.
Poliandrija kot zakon?
Profesor Yew-Kwang Ng, ki je malezijski Kitajec in trenutno predava na prestižni šanghajski univerzi Fudan, meni, da obstaja rešitev. »Je poliandrija v resnici smešna ideja?« je retorično vprašal v enem od najnovejših blogov. Če bi ženskam dovolili, da imajo po več mož, je dejal profesor, bi bilo veliko bolj verjetno, da bodo imele več otrok kot z enim možem.
Med 1,4 milijarde ljudi na Kitajskem je mlajših od 40 let okoli 100 milijonov edincev. FOTO: AFP
»Ne zanikam tega, da ima monogamija določene prednosti,« je dodal, »saj tako opredeljena dolgotrajna zveza dobro vpliva na vzgojo in izobraževanje otrok. A če upoštevamo sedanje številčno neskladje med spoloma na Kitajskem, bi morali nujno razmisliti o uzakonitvi poliandrije.« Na vsakih 100 deklic se namreč v tej deželi rodi 117 dečkov.
Profesot Ng je ekonomist in se je tega vprašanja morda lotil malce preveč racionalno za kitajski okus. Zato je njegovo trditev, da je biološko bolj verjetno, da bo ena ženska zadovoljila spolne potrebe več moških kot obratno, velika večina Kitajk sprejela z ogorčenjem. »Aha, on je to opredelil v smislu, da so ženske zelo iskano blago, tako da bi si jih morali moški deliti,« je zapisala ena od uporabnic weiboja, kitajske različice twitterja. »Ta človek ne govori v človeškem jeziku!«
»Dobro,« se je odzvala druga, »poskusimo to najprej z vašo hčerjo!«
Zaradi neskladja spolov se v družbi zaostruje napetost. FOTO: Johannes Eisele/AFP
Profesor Ng se ni kdo ve kako razburil zaradi negativnih komentarjev. Ne gre zgolj za nataliteto, je dejal. Preveč neporočenih moških v družbi ogroža stabilnost. Sicer pa, je navedel profesor Ng, je Kitajska v zgodovini že imela poligamijo, in to dolga tisočletja, na Tibetu pa je obstajala poliandrija, in to do leta 1950, ko jo je komunistična partija prepovedala.
Med bogatejšimi tibetanskimi družinami je v resnici obstajala praksa, da so se bratje poročili z eno žensko, da ne bi bilo delitve premoženja, zlasti zemlje. Najpogosteje sta si delila nevesto dva brata, ker bi v takšni skupnosti med tremi ali štirimi moškimi najbrž bilo preveč napetosti. Samo žena je imela pravico, da razkrije ali ne razkrije, kdo je oče katerega od otrok, a celo če je to povedala, oče z otrokom ni smel ravnati drugače kot s preostalimi potomci. Otroci v takšni družini so imeli vse moške za očete.
Profesor Ng je imel v mislih to prakso, ki je pod komunistično partijo prepovedana, tako kot je prepovedana tisočletna poligamija. Kitajsko prebivalstvo se bo do leta 2027 povečalo do 1,45 milijarde, nato pričakujejo dolgo obdobje upadanja. Do leta 2050 bo kar tretjina prebivalcev starejših od 65 let, kar bo večkratni pritisk na družbo in gospodarstvo. A kljub vsemu ideja o poliandriji ni dobila podpore. »V prevodu se profesor zavzema za legalizacijo spolnega suženjstva!« je na weiboju zapisala ena od blogerk. A profesor Ng se ne da. Če obstaja tako silovit odpor do poliandrije, bo svoj naslednji blog posvetil legalizaciji javnih hiš, je napovedal.
