Enajst let po pokolu v Srebrenici

Sarajevo - Kakih 40.000 ljudi se je na spominski slovesnosti v Potočarih ob 11. obletnici genocida v Srebrenici spomnilo skoraj 8000 muslimanskih žrtev tega pokola. Med njimi je bila tudi tudi glavna tožilka haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla Del Ponte, ki je ob tem izrazila obžalovanje, da so tisti, ki so najbolj odgovorni za ta zločin, še vedno svobodni. Po prihodu v Srebrenico je na kratko izjavila, da je prišla, da bi počastila spomin na žrtve in se srečala s preživelimi. "Seveda sem zelo jezna, da sta Radovan Karadžić in Ratko Mladić še vedno na svobodi," je novinarjem dejala Del Pontejeva.

V spominskem centru v Potočarih so ob tem v grobove položili posmrtne ostanke 505 ljudi, ki so jih izkopali iz skupinskih grobišč in na osnovi analize DNK ugotovili, da gre za žrtve pokola. V Potočarih je že pokopanih 1937 žrtev srebreniškega pokola.
Vodja islamske skupnosti v BiH Mustafa Cerić je med spominsko slovesnostjo dejal, da se od 11. julija 1995 "tukaj čas šteje drugače". "Vendar ne samo tukaj, tudi v New Yorku in Haagu," je dejal Cerić in dodal, da od tega datuma dalje nihče in nič na svetu ni ostalo isto.

Devetnajst obtožb, le šest obsodb

Enajst let po genocidu je haaško sodišče zaradi udeležbe v njem obtožilo 19 bosanskih Srbov, obsodilo pa samo šest. Najbolj odgovorna, nekdanja vojaški in politični voditelj bosanskih Srbov, Mladić in Karadžić, sta še vedno na begu. Prvi naj bi skrival v Srbiji, drugi na vzhodu BiH. Tretji obtoženec, ki je na begu, pa je Zdravko Tolimir, vodja obveščevalne službe glavnega poveljstva vojske bosanskih Srbov med vojno.

Na najvišjo kazen doslej, 35 let zapora, je haaško sodišče obsodilo generala Radislava Krstića, poveljnika Drinskega korpusa, ki je vodil napad na Srebrenico. Sprva je bil obsojen na 46 let zapora, aprila 2004 so mu kazen znižali na 35 let.

Eden glavnih obtožencev, nekdanji srbski in jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević, ki so mu v Haagu sodili zaradi vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti med vojno v BiH, tudi za pokol v Srebrenici, na Hrvaškem in zaradi spopadov na Kosovu, pa je marca letos nepričakovano umrl, ne da bi mu v Haagu izrekli končno sodbo.

Na sojenje čaka sedem obtožencev

Pred haaškim sodiščem pa se bo v petek začelo skupinsko sojenje sedmim bosanskim Srbom za zločine, storjene v Srebrenici. Ljubiša Beara, Ljubomir Borovčanin, Vinko Pandurević, Drago Nikolić in Vujadin Popović so obtoženi zaradi genocida, vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti. Pred sodišče bosta stopila tudi Radivoje Miletić in Milan Gvero, ki sta obtožena vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti. V petek se bo sojenje začelo s proceduralnimi vprašanji, dejansko pa 21. avgusta.

V nedeljo in ponedeljek je v spomin na kakih 10.000 ljudi, ki so le nekaj ur pred padcem Srebrenice v obupu pobegnili v okoliške hribe, večina od njih pa je bila kljub temu ubita, potekal pohod iz vasi Nezuk v Srebrenico. Dvodnevnega pohoda, imenovanega Pot svobode, se je udeležil tudi predsedujoči predsedstvu BiH Tihić. Slovesnosti ob obletnici se sicer običajno udeleži več tisoč svojcev žrtev, letošnja pa naj bi minila brez govorov politikov.

Precej žrtev je še neidentificiranih

Srebrenica je bila med vojno v BiH (1992-1995) t.i. varovano območje OZN, kamor se je zateklo skoraj 30.000 Muslimanov. Mesto, ki so ga varovali maloštevilni nizozemski pripadniki mirovnih sil ZN, je 9. julija 1995 napadla vojska bosanskih Srbov pod vodstvom generalov Radislava Krstića in Ratka Mladića. Po padcu enklave 11. julija 1995 se je zgodil najhujši pokol v Evropi po drugi svetovni vojni, saj so srbske sile na območju hladnokrvno pobile okoli 8000 Muslimanov.

Haaško sodišče je ta najhujši pokol med vojno v BiH (1992-1995) označilo za genocid. Na območju Srebrenice so odkrili že več kot 60 množičnih grobišč, doslej pa so identificirali okoli 2500 žrtev, 3500 žrtev srebreniškega masakra pa ostaja še neidentificiranih.