Energetske naložbe v času krize

V italijanski prestolnici so ministri za energetiko skupine sedmih najrazvitejših držav na svetu in Rusije (G8) začeli dvodnevno srečanje, ki je posvečeno predvsem vprašanju novih naložb v energetsko infrastrukturo in tehnologijo v času gospodarske in finančne krize.

Objavljeno
24. maj 2009 15.25
Ka. K./STA
Ka. K./STA
Rim - Ministrom iz skupine G8 se pridružujejo tudi kolegi iz pomembnejših hitro razvijajočih se držav in proizvajalk energije. Med drugim je italijansko predsedstvo G8 na srečanje povabilo ministre za energetiko oz. visoke predstavnike energetskih ministrstev iz Brazilije, Kitajske, Indije, Mehike, Južnoafriške republike, Egipta, Južne Koreje, Savdske Arabije, Alžirije, Avstralije, Indonezije, Libije, Nigerije, Ruande in Turčije. Srečanja se udeležuje tudi evropski komisar za energetiko Andris Pieblags in predstavniki mednarodnih organizacij, kot so Mednarodna agencija za energijo (IEA), Mednarodni denarni sklad in Svetovna banka. Kot je zapisalo italijansko ministrstvo za gospodarski razvoj, ki prireja srečanje, se dvodnevnega ministrskega sestanka udeležujejo predstavniki držav, ki predstavljajo 80 odstotkov vse svetovne ponudbe in povpraševanja po energiji.

 

Kot je poudaril gostitelj, italijanski minister za gospodarski razvoj Claudio Scajola, je cilj srečanja opredeliti in se sporazumeti glede energetskih politik, ki bi lahko pomagale prebroditi trenutno finančno in gospodarsko krizo ter istočasno odgovoriti na ključne dolgoročne izzive, s katerimi se sooča svet.

"Naložbe v nove energetske in tehnološke programe se prelagajo oz. odpovedujejo zaradi negotovosti na finančnih trgih in padajočega povpraševanja po nafti. Takoj ko bo krize konec, bi lahko zmanjševanje vlaganj v energetsko infrastrukturo povzročilo pomanjkanje proizvodnih zmogljivosti in novo obdobje visokih cen energije ter nestabilnih energetskih trgov," je italijansko predsedstvo G8 zapisalo v napovedi srečanja.

 

Po prepričanju predsedujoče G8 je zato nujno takoj poseči na to področje in začeti dialog med državami proizvajalkami in porabnicami energije s ciljem zagotoviti večjo preglednost trga energije, izboljšati sodelovanje med nacionalnimi in multinacionalnimi energetskimi podjetji ter okrepiti mednarodno sodelovanje na področju razvoja nove energetske tehnologije.

 

Dvig cene nafte za 38 odstotkov

 

Cene nafte, ki so še julija lani gibale blizu rekordnih 150 ameriških dolarjev za 159-litrski sod, so v luči svetovne gospodarske krize in korenito zmanjšanega povpraševanja po energiji, strmoglavile na skoraj 30 dolarjev, a so se od začetka leta in še posebej zadnje tedne spričo podatkov o prvih znakih preobrata v nekaterih pomembnih gospodarstvih znova nekoliko zvišale in se ustalile pri okoli 60 dolarjih. To pomeni, da so se letos dvignile že za 38 odstotkov.

Savdski naftni minister Ali al Naimi je sicer ob prihodu na srečanje zatrdil, da se bodo cene nafte popravile na 75 dolarjev za 159-litrski sod, ko se bo povpraševanje popravilo.

"Na koncu bomo prišli do tja. To bomo dosegli, ko se bo povpraševanje popravilo in se bodo temelji svetovnega gospodarstva popravili. Umetnost pa bo obdržati cene na teh ravneh," je povedal al Naimi, saj meni, da si svetovno gospodarstvo želi take cene nafte.

 

Za ohranjevanje dnevnih kvot črpanja nafte

 

Obenem je minister za energetiko največje svetovne proizvajalke nafte napovedal, da bo na četrtkovem izrednem zasedanju ministrov za energetiko in nafto članic Organizacije držav izvoznic nafte (Opec) kolegom iz tega naftnega kartela predlagal, naj ohranijo dnevne kvote črpanja nespremenjene pri 24,845 milijona sodov. To pričakuje tudi večina analitikov.

 

Vpliv krize na energetske investicije

 

IEA bo medtem ministrom predstavila posebno študijo o vplivu krize na energetske investicije. Ena glavnih ugotovitev poročila je to, da se bo svetovno povpraševanje po elektriki letos prvič po letu 1945 znižalo, in sicer za 3,5 odstotka. Od tega naj bi se v državah Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), klubu 30 razvitih držav, zmanjšalo za pet odstotkov.

Drug pomemben izsledek študije je ta, da se bodo po desetletju rasti zaradi nizkih cen nafte in plina ter težav pri financiranju za 38 odstotkov zmanjšale tudi nove naložbe v obnovljive vire energije in da naložbe v načrtih za oživitev gospodarstev članic skupine 20 najrazvitejših in najhitreje rastočih držav oz. gospodarstev na svetu (G20) ne bodo zadostovali za učinkovit boj proti podnebnim spremembam. Kot navaja IEA, bi morale biti te kar šestkrat večje.


Ministri tudi o podnebnih spremembah

 

Ministri bodo v večnem mestu razpravljali še o skupnih strategijah v boju proti podnebnim spremembam, ki bi po načelu skupne, a deljene odgovornosti vključevale tako razvite države kot države v razvoju oz. hitro rastoča gospodarstva, ter o vprašanju pomanjkanja energije v najrevnejših svetovnih državah. Po nekaterih ocenah namreč skoraj dve milijardi ljudi po svetu nimata dostopa do sodobnih energetskih storitev, kar povzroča vrsto gospodarskih in socialnih težav.

 

Zaključki srečanja bodo nato predmet razprave na julijskem vrhunskem srečanju G8 v mestu L'Aquila, ki ga je v začetku aprila prizadel rušilni potres. Energetika bo namreč ena od osrednjih tem tega vrha, ki ga je Italija, da bi pospešila obnovo srednjeveškega mesta v pokrajini Abruci, tja prestavila z otočka La Maddalena pri Sardiniji.