Eno vprašanje, nešteti spori

New York – Ameriški predsednik Donald Trump ne bo prešteval prebivalcev ZDA, ki niso državljani. Politične in sodne ovire za dodatno vprašanje na popisu prihodnje leto so bile prevelike. Republikanski prvak bo podatke o tem zbiral iz drugih virov, pri tem pa napoveduje tudi množične izgone nezakonitih priseljencev.

V ZDA že vse od leta 1790 vsakih deset let izvajajo popis prebivalstva, naslednji, načrtovan za prihodnje leto, pa je bil zaradi Trumpove želje po vključitvi vprašanja o državljanstvu pospremljen z burnimi političnimi prepiri. To je običajno v številnih državah sveta, saj ga priporočajo celo pri Združenih narodih, a kritiki republikanskega prvaka obtožujejo iskanja novih načinov za spreminjanje volilnih okrožij v korist njegove stranke. Tožbe so segle vse do vrhovnega sodišča, na koncu pa so njegovemu pravosodnemu ministrstvu prepovedali še zamenjavo odvetnikov. Trump se je odločil, da bo svoj cilj poskušal doseči po drugih poteh, vsem ministrstvom in agencijam svoje vlade je naročil takojšnje posredovanje »obsežnih« podatkov o tem vprašanju. Ljudje, ki niso ponosni na to, da so državljani, se že ves čas bojujejo proti besedi državljan, je bil jezen Trump. »Nobenega kamna ne bomo pustili neobrnjenega!« je obljubil.
 

Druga vprašanja bolj problematična

Američane so v preteklosti že spraševali o državljanstvu, saj je to za popis iz leta 1820 že pred tem predlagal Thomas Jefferson, leta 1950 pa so sporno vprašanje črtali vsaj iz najbolj razširjenega obrazca v strahu, da številni prebivalci zaradi njega ne bodo hoteli sodelovati pri popisih ali pa bodo posredovali napačne podatke. Vsaj nekatera gospodinjstva so o državljanstvu izpraševali tudi po tem datumu, poudarjajo zagovorniki pobude, najprej v daljši obliki popisa in po letu 2000 v raziskavah o ameriških skupnostih, ki jih tudi izvaja državni statistični urad. Zagovorniki izpraševanja o državljanstvu verjamejo, da številna druga veliko bolj posegajo v zasebnost prebivalcev ZDA, pa se nihče ne pritožuje, zaradi kongresne podelitve popisnih pristojnosti ministrstvu za trgovino pa tudi zveznim državam oporekajo pravico do pritožb.



Ameriške zvezne države pa so še kako zainteresirane za rezultate popisov, saj ti vplivajo na njihovo število sedežev v kongresu in obseg zveznih sredstev, ki jih dobivajo. Preštevanje rojstev, smrti in selitev za prihodnje leto napoveduje 333.546.000 prebivalcev ZDA, kar je osem odstotkov več od zadnjega štetja leta 2010, a nekateri pridobivajo več kot drugi. Po sedanjih izračunih največ Teksas, za njim Florida, Arizona, Kolorado, Severna Karolina in Oregon, prebivalce pa izgubljajo New York, Pensilvanija, Michigan, Minnesota, Zahodna Virginija in Rhode Island. Trumpovi nasprotniki so prepričani, da lahko tudi vprašanje o državljanstvu spremeni politična razmerja, in po lanski smrti republikanskega stratega volilnih okrožij Thomasa B. Hofellerja še bolj sumijo, da so v ozadju sprememb popisa politične mahinacije.

V pokojnikovi zapuščini so namreč našli raziskavo iz leta 2015 o spreminjanju meja volilnih okrožij »v korist republikancev in nelatinskoameriških belcev«, za kar bi po njegovem mnenju nujno potrebovali podatke o državljanstvu s popisa prebivalstva. Ministrstvo za pravosodje zatrjuje, da ta raziskava ni igrala nobene vloge pri njihovi prošnji iz decembra 2017 za obnovitev izpraševanja o državljanstvu na popisu 2020, eno od tožb proti njemu pa je ustavno sodišče vrnilo na nižje z argumentom, da je vprašanje sicer dovoljeno, argumentacija o boljšem uveljavljanju zakonodaje o volilnih pravicah pa ni zadostna.

Trump pa namerava tudi drugače udariti po ilegalnih priseljencih, ki jih je v ZDA po ocenah več kot deset milijonov. Po neuradnih podatkih bodo že konec prihodnjega tedna iskali tisoče, ki so v zadnjem času ilegalno vstopili v državo, in pri ameriški zvezi za državljanske pravice ACLU so že vložili tožbo.