Epidemiološki semaforji s pokvarjenimi barvami

Evropska komisija in predsedujoča Nemčija si želita več usklajenosti pandemičnih režimov v EU.

Objavljeno
02. september 2020 21.20
Posodobljeno
02. september 2020 21.23
Na začetku poletja so se notranje meje po Evropi bolj ali manj odprle. A med državami članicami EU ni bilo dovolj usklajevanja. Foto AFP
Bruselj – Nepregledni epidemiološki režimi za prestopanje meje, nejasna merila omejitev za potnike in različna pravila karantene so glavne značilnosti kaotičnega položaja pri potovanjih na stari celini in neusklajenosti v EU.

Države članice so večkrat poudarile, da morajo biti ureditve usklajene in čim bolj predvidljive za državljane. Tudi evropska komisija se je med odgovarjanjem na kritike glede poznega odziva branila, da so ves čas pripravljali smernice, priporočila in usklajevanja. Uspeh tega je pičel. Ko so se v zadnjih tednih okužbe znova širile in se je bližal začetek šole, so države članice spet začele solirati. Drastičen primer je Madžarska, ki se je odločila za de facto zaprtje meje za druge države članice z izjemo treh višegrajskih partneric, Češke, Poljske in Slovaške.


Ogrožanje schengna


Evropska komisija se je na takšen ukrep morala odzvati in spomnila Budimpešto na schengen, v katerem ne bi smelo biti diskriminacije državljanov EU. V poletnih mesecih so se pokazale še številne druge težave v izvajanju omejitev. Tako se je, denimo, Luksemburg marsikje znašel na več seznamih rdečih držav. Toda v velikem vojvodstvu so prepričani, da je veliko ugotovljenih obtožb pri njih posledica obsežnega testiranja. Po njihovih podatkih je število opravljenih testov skoraj enako številu prebivalcev države.

V praksi so se države odločale za različne režime, ki niso vedno podkrepljeni s številkami ali vsaj niso redno aktualizirani. Belgija, denimo, že nekaj tednov obravnava vzhodno Slovenijo kot rumeno. To pomeni, da potnikom iz tega dela države priporočajo karanteno in testiranje. Za delovanje institucij EU ima povedno vlogo obravnava območij, kjer ležita Bruselj in Strasbourg. V alzaški prestolnici, ki je med bolj prizadetimi francoskimi mesti, bi čez dva tedna moralo biti plenarno zasedanje evropskega parlamenta, kamor se bo odpravila množica ljudi.


Nova priporočila


Tako v nemškem predsedstvu svetu EU kot v evropski komisiji si prizadevajo za večje usklajevanje med državami članicami. Tako naj bi v Bruslju v prihodnjih dneh objavili nova priporočila državam članicam. Po navedbah iz evropske komisije naj bi bile glavne točke tri: skupna merila za določanje epidemioloških tveganj, skupni sistem barv za nevarna območja in skupni pristop glede testiranja in karantene pri vračanju z nevarnih območij. Opozorili so, da morajo biti omejitve svobode gibanja dobro usklajene, sorazmerne …

Od izbruha migracijske krize pred petimi leti je delovanje schengenskega prostora že tako omejeno z vpeljavo nadzora na več notranjih mejah, tudi na avstrijsko-slovenski. Na Dunaju ga podaljšujejo z ne najbolj prepričljivo argumentacijo. V evropski komisiji niso nikoli kritizirali takega ravnanja, marveč so kvečjemu pozivali k ponovnemu polnemu delovanju schengna. Za ekipo predsednice Ursule von der Leyen, ki se je v sredo zbrala na tradicionalnem seminarju ob začetku nove bruseljske »sezone«, bo preizkušnja preprečiti, da bi ob morebitni zaostritvi krize vsaka država članica spet delala na lastno pest.

Na začetku krize marca kaotično zapiranje meja ni ohromilo le delovanja schengna, marveč tudi notranjega trga EU.