Erdogan za hitrejše napredovanje Turčije

Turški premier Erdogan naj bi z obiskom v Bruslju poskušal oživiti pristopna pogajanja z EU, ki jih je Turčija začela istočasno s Hrvaško, vendar na poti v EU napreduje razmeroma počasi.

Objavljeno
19. januar 2009 09.12
Tj.L./STA
Tj.L./STA
Bruselj - Turški premier Recep Tayyip Erdogan bo danes po štirih letih spet na obisku v Bruslju, kjer se bo sestal z visokimi predstavniki EU. Namen obiska naj bi bila oživitev pristopnih pogajanj z EU. V času plinske krize pa bo pomembna tema pogovorov energetsko sodelovanje Turčije in EU, ki želi zmanjšati odvisnost od ruske energije.

Erdogan, ki je v Bruselj prispel v nedeljo, obisk pa naj bi sklenil v torek, ima za danes v Bruslju predvidena srečanja s predsednikom Evropske komisije Josejem Manuelom Barrosom, evropskim komisarjem za širitev Ollijem Rehnom, visokim zunanjepolitičnim predstavnikom EU Javierjem Solano ter predsednikom Evropskega parlamenta Hansom-Gertom Pötteringom.

 

Namen Erdoganovega obiska naj bi bil predvsem oživiti pristopna pogajanja z EU, ki jih je Turčija začela oktobra 2005, vendar od takrat na poti v EU napreduje razmeroma počasi - tako zaradi notranjepolitičnih težav in neizpolnjevanja reform kot zaradi zadržkov držav članic, predvsem Francije, ki njenemu polnopravnemu članstvu v EU nasprotuje.

 

Turški premier, ki je Bruselj nazadnje obiskal decembra 2004, naj bi poskušal obnoviti zaupanje EU v turška prizadevanja za izpolnjevanje reform za napredek države na poti v EU. Turčija je doslej odprla deset od 35 poglavij v procesu prilagajanja svojega pravnega reda pravilom EU, medtem ko jih je Hrvaška, ki je pogajanja začela istočasno, odprla 22.


Glavna ovira - spor s Ciprom

 

Glavna ovira za napredek Turčije je njen spor s Ciprom glede samooklicane Turške republike Severni Ciper, ki jo priznava samo Ankara. EU je namreč decembra 2006 zamrznila osem poglavij v pogajanjih s Turčijo, ker Ankara po njenem mnenju ne izpolnjuje dogovora o carinski uniji, konkretno o odprtju turških pristanišč in letališč za ciprske ladje in letala.

 

Ankara vztraja, da je treba najprej rešiti ciprsko vprašanje, o katerem se z Nikozijo spet pogajata od septembra. Ciper je od leta 1974 razdeljen na severni turški in južni grški del. Leta 2004 je po neuspelem referendumu o združitvi otoka v EU vstopil samo grški del Cipra, zaradi česar v Ankari EU očitajo gospodarsko osamitev turškega dela.

 

Turčija je v znak okrepljenih prizadevanj za napredek na poti v EU nedavno zamenjala vodjo pogajanj z EU Alija Babacana, ki je bil tarča kritik, da pogajanjem z EU ne posveča dovolj pozornosti. Babacanov položaj je prevzel Egemen Bagis, ki Erdogana tudi spremlja na obisku v Bruslju.

 

Čeprav Turčija ob obisku izpostavlja pogajanja z EU, pa bo v času resne krize zaradi prekinitve dobave plina iz Rusije preko Ukrajine v EU po pričakovanjih v ospredju energetsko sodelovanje Turčije in EU. Turčija namreč igra pomembno vlogo pri vzpostavljanju alternativnih poti za energetsko oskrbo EU, ki je odločena zmanjšati svojo odvisnost od Rusije.

 

Pomembna tema pogovorov v Bruslju bo po pričakovanjih tudi kriza v Gazi.