Tiskane izdaje
Zagreb - Slovenski zunanji minister Karl Erjavec je v pismu, ki ga je danes poslal hrvaški kolegici Vesni Pusić glede rezreševanja nakopičenih težav, povezanih z ljubljansko banko in varčevalci, »izrazil zadovoljstvo in strinjanje s pobudo, da se Slovenija in Hrvaška skupaj obrneta na Banko za mednarodne poravnave v Baslu s prošnjo za pogajanja in iskanje rešitev na podlagi 7. člena Priloge C Sporazuma o vprašanjih nasledstva«.
Minister tudi ugotavlja, da se je s tem dokončno potrdilo stališče, da je vprašanje Ljubljanske banke nastalo zaradi razpada nekdanje skupne države Jugoslavije in ga je zato treba reševati v okviru nasledstva.
Tudi tokrat pa se minister Erjavec ni izognil tožbam. Poudaril je namreč, »da je nadaljevanje pogajanj in iskanje dokončne rešitve v okviru Banke za mednarodne poravnave mogoče, če hrvaška vlada umakne pooblastili v tožbah, ki so vložene na hrvaških sodiščih. To so tožbe, ki se vodijo na račun Republike Hrvaške in se nanašajo na t.i. prenesene devizne vloge, ki so bile v preteklosti varčevalcem že poplačane«.
Ponovil je, da ni mogoče voditi pogajanj, če istočasno potekajo tožbe o isti zadevi pred hrvaškimi sodišči. Takšno ravnanje ni v skladu z načelom dobre vere in ne s sprejetimi mednarodnopravnimi obveznostmi. Hkrati pa je dodal, da bi »umik tožb pomembno prispeval h končnemu dogovoru o rešitvi problematike Ljubljanske banke in bi bil v Sloveniji podlaga za začetek postopka ratifikacije Pristopne pogodbe Hrvaške z EU v Državnem zboru«.
Uradni Zagreb se vsaj za zdaj na pismo slovenskega zunanjega ministra ni odzval.
