Tiskane izdaje
Ljubljana - Številni zunanji ministri, med njimi slovenski minister Karl Erjavec, so v skupnem pismu vse strani v sirskem konfliktu pozvali, da v skladu s pravili humanitarnega prava nemudoma zaščitijo civilno prebivalstvo in zdravstveno osebje, objekte in transport v Siriji, poleg tega pa omogočijo tudi dostop in varnost humanitarnih delavcev.
Ministri so v pismu izrazili željo, da bi ljudje doumeli, kakšne posledice ima spor v Siriji za navadne ljudi. Izpostavljajo naraščajoče število umrlih, ranjenih in razseljenih oseb ter vse težje humanitarna razmere, v katerih živijo preživeli. Posebej so zaskrbljeni za najranljivejše, otroke in ženske.
Ministri ob tem izpostavljajo hudo poškodovano ali celo uničeno zdravstveno infrastrukturo. Po podatkih Združenih narodov je bilo prizadetih 60 odstotkov javnih bolnišnic, mnoge so hudo poškodovane in skoraj 40 odstotkov jih je popolnoma neuporabnih. Sprti strani naj bi zdravstvene objekte izkoriščali v vojne namene, celo kot objekte za mučenje in pridržanje oseb.
Zaradi tega mnogi ljudje nimajo zagotovljenega dostopa do zdravstvene oskrbe, kar še posebej ogroža ženske in otroke ter ljudi s kroničnimi boleznimi. Velika je tudi nevarnost izbruha nalezljivih bolezni, opozarjajo.
»Nasilje nad civilisti v Siriji se mora takoj končati. Ne glede na politična prizadevanja za rešitev spora je nujno treba razširiti obseg humanitarnih dejavnosti,« so pozvali ministri.
Ob tem so se zahvalili humanitarnim delavcem iz različnih organizacij Združenih narodov, mednarodnih ali domačih organizacij ter pozvali sprte strani, da nemudoma omogočijo in olajšajo takojšnji neoviran dostop do krajev na celotnem ozemlju, vključno z varno zagotovitvijo zdravstvene oskrbe in humanitarne pomoči.
Ostro so ministri obsodili tudi uporabo kemičnega orožja, zaradi katerega je umrlo ogromno ljudi, tudi veliko žensk in otrok. »Ne glede na okoliščine je vsaka uporaba kemičnega orožja groba kršitev mednarodnega prava in gnusen vojni zločin. Za taka dejanja ni opravičila in storilce bi morali privesti pred roko pravice,« so zapisali v pismu.
Tega so poleg Erjavca podpisali zunanji ministri iz Avstrije, Belgije, Bolgarije, Cipra, Hrvaške, Češke, Estonije, Grčije, Madžarske, Irske, Latvije, Luksemburga, Poljske, Slovaške, Španije, Švice, Slonokoščene Obale, Egipta, Indonezije in Tajske, ministri za razvojno sodelovanje Danske, Finske in Nizozemske ter evropska komisarka za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč, Kristalina Georgieva.
